Enega najbolj perečih problemov v Evropski uniji predstavlja visoka stopnja nezaposlenosti med mladimi državljani EU.
Po podatkih Eurostata je brezposelnih mladih (pod 25 let) 5,7 milijona, kar pomeni, da v nekaterih državah Evropske unije že skoraj vsak drugi mlad posameznik ne more najti službe. Prav tako zaskrbljujoč je tudi položaj mladih v Sloveniji, saj so neugodne zaposlitvene razmere najbolj prizadele prav njih. Delež brezposelnih mladih od 15. do 29. leta v Sloveniji tako že presega 26 odstotkov. Raziskave kažejo, da je brezposelnost med mladimi povezana tudi z apatičnostjo, s socialno izključenostjo ter da pušča trajne posledice in povečuje tveganje za brezposelnost mladih v prihodnosti. Položaj mladih v družbi se posledično odraža tudi v nezadovoljstvu s sedanjo politično ureditvijo, nezaupanju v politične institucije, občutku nezmožnosti vplivanja na delovanje oblasti ter sprejemanja in sooblikovanja političnih odločitev ter občutku oddaljenosti sprejemanja političnih odločitev in nekompetentnosti za sodelovanje v družbeno-političnih procesih. Negativna podoba politike in demokracije se najbolj neposredno kaže z upadom volilne udeležbe in splošno nezainteresiranostjo za politiko. Kot kaže raziskava Mladina 2010, je nezanimanje za politiko najbolj izraženo pri mladih, saj je politika redko tema pogovorov med mladimi. Večina jih meni, da ne morejo vplivati na politične odločitve in dejanja elit. Poleg tega mladi pogosto menijo, da politike, ki naj bi zastopali interese ljudi, zanima le ponovna izvolitev in zasledovanje izključno svojih lastnih interesov.
Enega izmed najpomembnejših odgovorov v okviru mladinskih politik pri poskusih razreševanja problemov nezaposlenosti in apatičnosti mladih v Evropski uniji predstavlja ideja aktivnega državljanstva. Mladi naj bi tekom izobraževalnega procesa kot aktivni državljani pridobivali različne kompetence in veščine (digitalna pismenost, sporazumevanje, razpravljanje in argumentiranje v domačem in tujem jeziku, socialne in državljanske kompetence, samoiniciativnost, podjetnost ipd.), ki naj bi jim omogočale lažjo zaposljivost. Vendar dojemanje aktivnega državljanstva zgolj preko krepitve kompetenc za lažji vstop na trg delovne sile ne naslavlja državljana EU kot aktivnega kritičnega posameznika, ki poseduje sposobnosti sodelovanja pri oblikovanju in sprejemanju odločitev, ki določajo njegovo življenje v skupnosti. Posledično ga omenjeno razumevanje reducira na individualiziranega posameznika, ki si mora z naborom kompetenc izboriti svojo zaposlitev.
Strukturno razreševanje problemov nezaposlenosti med mladimi na ravni Evropske unije predstavlja program Jamstvo za mlade (Youth guarantee), ki ne prenaša celotnega bremena odgovornosti zgolj na mladega posameznika oziroma iskalca zaposlitve. Nov pristop pri razreševanju nezaposlenosti med mladimi je bil vzpostavljen na ravni institucij Evropske unije, glavni namen pa je zagotoviti mladim, mlajšim od 25 let, da v roku štirih mesecev po dokončanem izobraževanju oziroma po nastopu brezposelnosti pridobijo zaposlitev, nadaljnjo izobraževanje ali usposabljanje. Vsaka država članica lahko pristop prilagodi nacionalnim posebnostim, pri čemer je Slovenija dvignila starostno mejo, pod katero se opredeljuje mlade, ki so upravičeni do zaposlitve, nadaljnjega izobraževanja ali usposabljanja, na 29 let. Jamstvo za mlade tako predvideva povezovanje med glavnimi deležniki na področju zaposlovanja mladih, da sprejmejo potrebne ukrepe, ki bi zagotovili zadane cilje programa.
Program in izvajanje Jamstva za mlade v Sloveniji bo s strani Ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti predstavljen tudi na zaključni konferenci projekta Partnerstvo za mladino: naproti novim učnim potem za boljšo zaposljivost aktivnih mladih državljanov (www.za-mladino.si), ki bo potekala na Fakulteti za družbene vede, v torek, 25. marca 2014. Hkrati lahko izvajanje Jamstva za mlade in vzpostavljanje novih priložnosti, ki jih bo ponujal nov pristop, spremljate na www.jamstvozamlade.si.
