V preteklih dneh so javnost šokirale nove nepravilnosti v povezavi z visokim šolstvom. V letu 2015 je Inšpektorat za javni sektor opravil inšpekcijski nadzor na enajstih fakultetah Univerze v Ljubljani in odkril nepravilnosti na kar devetih članicah, ki jih je vzel pod drobnogled. Med letoma 2012 in 2014 je bilo nezakonito izplačanih za okoli 770.000 € bruto dodatka za stalno pripravljenost. Sumljivo pretakanje denarja je pod drobnogled že vzela tudi Generalna policijska uprava. Na Zvezi ŠKIS se jim takšno izplačevanje denarja zdi nesprejemljivo, saj gre za nezakonito porabo javnih financ, ki pa jih v visokem šolstvu močno primanjkuje.
Že decembra 2015 so nekateri mediji poročali o nepravilnosti, ki jih je ugotovil inšpektorat. Nadzor je bil opravljen na enajstih članicah Univerze v Ljubljani, nepravilnosti pa so bile ugotovljene na devetih članicah (Fakulteta za elektrotehniko, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Fakulteta za matematiko in Fakulteta za fiziko, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Fakulteta za socialno delo, Fakulteta za šport in Filozofska fakulteta). Znesek nezakonito izplačanih dodatkov nekaterim zaposlenim na fakultetah naj bi med letoma 2012 in 2014 znašal okoli 770.000 €, po navedbah časnika Delo pa naj bi znesek od leta 2009, ko se je začel dodatek izplačevati, presegal milijon evrov bruto. Pri izplačevanju dodatka je bila vodilna ljubljanska Ekonomska fakulteta, kjer sta bila na seznamu med 60 prejemniki nezakonitih izplačil tudi trenutna ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič ter zdajšnji minister za finance Dušan Mramor. Dodatek ob plači je prejemala tudi sedanja dekanja fakultete Metka Tekavčič, ki naj bi, kakor je poročala STA, poleg decembrske plače prejela še dobrih 700 € dodatka za stalno pripravljenost. Naj opomnimo še na podatek, da je ravno Ekonomska fakulteta želela v lanskem študijskem letu študentom zvišati vpisnine za kar 600 %.
Darko Marinčič iz visokošolskega sindikata je zaskrbljen predvsem zaradi vpletenosti ministrice Makovec Brenčič in ministra Mramorja, saj sta to po njegovih besedah ‘ministra, ki trenutno zavirata pripravo zakona, v katerem bi bilo treba predvsem definirati obseg in vsebino javne službe, se pravi definirati javno nalogo, javno poslanstvo Univerze.’ V sindikatu opozarjajo tudi na pomembnost ločevanja stalne pripravljenosti vodstva fakultet in tistih tehničnih delavcev, ki so do dodatka resnično upravičeni.
Izplačevanje dodatkov je v primeru Univerze v Ljubljani sporno in nesprejemljivo, saj za to ni pravne podlage. Na Univerzi sicer trdijo, da je prišlo le do napake zaradi pomanjkanja ustrezne ureditve. Poleg pomanjkanja pravne podlage je izplačevanje dodatkov za stalno pripravljenost sporno tudi z vsebinskega vidika, saj po poročanju Dela ne opravljajo neodložljivih del v smislu varovanja občečloveških vrednot, prav tako tudi ne dejavnosti, ki bi zahtevale nepretrgano storitev. Dekani so dodatke izplačevali sami sebi in svojemu ožjemu krogu sodelavcev brez odobritve rektorja univerze, kot sicer predvideva zakon. Univerza je za nezakonitosti vedela, vendar že od leta 2013 molči.
Do začetka marca naj bi fakultete izvedle popravljalne ukrepe. Vrniti bodo morale neupravičena izplačila za zadnjih 10 mesecev, ki naj bi skupno znašala 190.000 €, kar predstavlja le slabo četrtino vseh nezakonito izplačanih javnih sredstev.
Zakonodaja sicer ne predvideva vračila celotnega zneska vendar študenti vztrajajo pri vračilu celotne vsote nezakonitih izplačil, saj gre za sredstva, ki so namenjena zagotavljanju kvalitete visokega šolstva. Po mnenju Zveze ŠKIS bi morala Univerza, ki je med drugim tudi moralna avtoriteta, poskrbeti za odgovorno ravnanje z javnimi sredstvi. Izmed vseh članic, ki so bile pod drobnogledom, so se javno opravičili le na Filozofski fakulteti. Zagotovili so, da bodo neupravičeno izplačan denar vrnili.
Študentom se ob profesorski ‘stalni pripravljenosti’ porajajo vprašanja, zakaj torej predavanja zaradi neprisotnosti profesorjev vendarle odpadajo, zakaj traja popravljanje pisnih preverjanj običajno veliko dlje kot sicer določa Statut ter zakaj nekateri profesorji potrebujejo tudi po več dni za odgovor na elektronsko pošto itd. Univerza kljub temu, da je bila z nezakonitim tokom denarja seznanjena, ni odreagirala, še več, nekaterim dekanom, med drugim tudi bivšemu dekanu in sedanjemu ministru, se nezakonito izplačevanje dodatkov sploh ne zdi sporno. Svoj prav nameravajo dokazovati tudi na sodišču.
Na Zvezi ŠKIS dogajanje močno obsojajo. Ajda Praznik, vodja Odbora za visoko šolstvo Zveze ŠKIS: »Akademska elita že drugič v roku enega leta meče slabo luč na celotno akademsko osebje. Še posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da ljudje na vodilnih položajih niso odreagirali oziroma dajejo takšnim zadevam veliko potuho ter se hkrati ob pripravi novega Zakona o visokem šolstvu nadejajo pridobitve še večje avtonomije. Najbrž pač ne želijo obsojati in se kasneje ujeti s prsti v marmeladi.«
