V preteklih letih smo pogosto slišali, da primanjkuje postelj v študentskih domovih in da študentje nimamo kje spati. Tako smo predstavniki študentov z vseh strani pritiskali na pristojne, naj nam le zgradijo študentske domove in s tem zagotovijo dodatna
… ležišča.
A teh prizorov naenkrat ni več! Sredi študijskega leta namreč v študentskih domovih postelje samevajo, študentje in uprava Študentskih domov v Ljubljani pa se le čudimo … Vendar se ne čudimo praznim posteljam, temveč pristojnemu ministrstvu, ki kljub našim večkratnim pobudam ne spremeni po našem mnenju spornega 23. člena Pravilnika o subvencioniranem bivanju, ki ni v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (ki še vedno predvideva absolventski staž) in iz študentskih domov neusmiljeno »meče« absolvente. In to kljub temu da imajo mnogi izmed njih še vedno obveznosti na fakultetah in zato nujno potrebujejo streho nad glavo v kraju svojega izobraževalnega središča.
Pravilnik o subvencioniranem bivanju študentov je bil sprejet leta 2001. V 23. členu je določil, da se subvencija za bivanje študentu dodeljuje toliko časa, kolikor traja en dodiplomski študijski program in do dvanajst mesecev po koncu zadnjega semestra oziroma en podiplomski študijski program. Leta 2008 je bil ta člen spremenjen. Določil je, da se subvencija za bivanje v študentskem domu dodeljuje za čas trajanja enega študijskega programa na prvi stopnji, enega na drugi stopnji in enega na tretji stopnji. Po novi ureditvi tako študentje niso več upravičeni do subvencioniranega bivanja do dvanajst mesecev po koncu zadnjega semestra (absolventski staž). To predstavlja problem za tiste študente, ki takrat še vedno opravljajo študijske obveznosti, vendar v kraju študija nimajo več možnosti bivanja. V neugodnem položaju so tudi študentje, ki po letu absolventskega staža nadaljujejo študij na 2. bolonjski stopnji. Ker jim v vmesnem času preneha pravica do subvencioniranega bivanja, morajo na novo vselitev ponovno čakati na čakalni listi.
Obstoječa ureditev je sporna z vidika enakopravnega položaja študentov. S tem ko pravilnik razlikuje med študenti, ki imajo študentski status in podeljuje pravico do subvencioniranega bivanja zgolj študentom, ki niso hkrati tudi absolventi, slednje neutemeljeno postavlja v slabši položaj. Razlikovalni element je izobrazba, saj se upravičenci izobražujejo po študijskem programu, t. i. »neupravičenci« pa se izobražujejo v obdobju 12 mesecev po koncu zadnjega semestra.
Zaradi spremembe 23. člena Pravilnika se je moralo iz Zavoda Študentski domovi v Ljubljani v tem študijskem letu (2011/12) izseliti okoli 1000 študentov. Prazne postelje so v študentskih domovih deloma zapolnili z novinci s prednostne liste, ko pa je bila ta izčrpana (že 15. decembra 2011), so ponovili razpis za 2000 študentov, med katerimi so povečali tudi kvoto tujih študentov. Hkrati pričakujejo, da se bodo mesta ponovno začela prazniti po 15. 6. 2012, delno jih bodo zapolnili s študenti mednarodnih poletnih šol.
Prazne postelje brez dvoma predstavljajo finančno škodo Študentskim domovom v Ljubljani, a ta ni primerljiva s škodo tisočih absolventov, ki jim v fazi zaključevanja študija ni omogočeno bivanje v študentskem domu, čeprav bi bili glede na socialni status do tega upravičeni. Najbolj žalostno in paradoksalno pri tem pa je, da zaradi tega postelje v študentskih domovih samevajo …
Aljaž Čibej, predsednik Študentskega sveta stanovalcev: »Študentski svet stanovalcev je na problematiko izseljevanja študentov absolventov iz študentskih domov začel opozarjati že v letu 2010. V Svetu se od vsega začetka zavzemamo za takojšnjo ukinitev pravilnika oz. sprejetje novega pravilnika, ki bi bil enakopraven za vse redne študente.«
Hana Šanca, resor za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani
