Eden od najbolj branih brazilskih pisateljev Paolo Coelho danes praznuje 70 let. V svoji karieri je objavil okoli 30 del, med bolj znanimi je Alkimist. Prodal je sto milijonov knjig v več kot 150 državah sveta, njegova dela pa so prevedena v skoraj 70 jezikov, tudi v slovenščino.
Coelho se je rodil v Riu de Janeiru, kjer je obiskoval jezuitsko šolo. Njegovi starši so bili strogo religiozni in konservativni, tako je njegovo mladost zelo zaznamovala vera. Nekaj časa je študiral pravo, pisal besedila za zabavne skladbe ter delal za televizijo ter v gledališču in novinarstvu. Veliko je tudi potoval po Južni in Severni Ameriki ter Evropi. Zanimal se je za različne alternativne načine življenja, med drugim za duhovno gibanje Hare Krišna. Kasneje je prestopil v katoliško vero in po obisku španskega romarskega kraja Santiago de Compostela leta 1986 izdal prvenec Dnevnik čarovnika. Za najbolj donosnega od njegovih romanov velja Alkimist, ki so ga ob izidu leta 1988 po svetu prodali v več kot 27 milijonih izvodov. Zelo uspešno je bilo tudi delo Enajst minut, ki je leta 2003 zasedalo vrhove lestvic najbolj priljubljenih leposlovnih del po svetu. Coelho je z romani, v katerih je na razumljiv in nekoliko sentimentalen način opisoval človeško hrepenenje po smislu, svojo izrazito duhovnost in prepričanje, da je z meditacijo mogoče bistveno prispevati k oblikovanju usode ljudi in sveta, postal eden komercialno uspešnejših sodobnih pisateljev, piše v Velikem svetovnem biografskem leksikonu.
Je prejemnik številnih nagrad in je leta 2002 postal član Brazilske akademije družbenih ved. Je tudi svetovalec Unescovega projekta, ki se ukvarja z medkulturnim dialogom, z lastnim premoženjem pa je ustanovil sklad Instituto Paulo Coelho, ki pomaga ubožnim otrokom in starostnikom ter podpira prevajanje brazilskega leposlovja v tuje jezike. V slovenščino je prevedena vrsta Coelhovih romanov, med njimi Alkimist, Ob reki Piedri sem sedela in jokala, Peta gora, Priročnik bojevnika luči, Veronika se odloči umreti, Enajst minut, Demon in gospodična Prym in Sanje treh libanonskih ceder. Nazadnje je lani izdal roman, s španskim naslovom A Espia (Vohun). Leta 2005 je obiskal Ljubljano, slovenska prestolnica pa je tudi kraj dogajanja njegovega romana Veronika se odloči umreti.
