Čas: 9. in 10. marec 2017
Kraj: Hotel Slovenija, Portorož
Vsebina posveta:
V letu 2017 bomo obeležili dvajsetletnico uveljavitve prvega zakona o javnem naročanju. Odtlej je bilo področje javnega naročanja predmet nenehnega dopolnjevanja in spreminjanja. K temu so zlasti pripomogle spremenjene direktive, sodna praksa Sodišča Evropske unije in druge okoliščine, ki jih je želel zakonodajalec normativno urediti (npr. neposredna plačila podizvajalcem). Vsaka izmed sprememb in dopolnitev je prinesla številne novosti, ki so jih morali upoštevati tako naročniki kot ponudniki.
Na posvetu bo predstavljen pregled ključnih sprememb in dopolnitev zakonodaje o javnem naročanju, predstavljena bo uporaba novih postopkov javnega naročanja in ključnih institutov, ki so bili s sprejemom novih evropskih direktiv prenešeni tudi v slovensko zakonodajo. V nadaljevanju bo predstavljen pregled pravne prakse in stališč nadzornih institucij, tako z revizijskega kot prekrškovnega vidika, obravnavana bodo vprašanja, s katerimi se naročniki in ponudniki v fazi izvajanja pogodbe vsakodnevno soočate. Za zaključek je organizirana razprava o vključitvi sodnega varstva v revizijski postopek, v katero se lahko s svojimi stališči in izkušnjami tudi aktivno vključite.
Na posvetu bodo sodelovali strokovnjaki in poznavalci javnega naročanja.
Komu je posvet namenjen?
Posvet je namenjen vsem, ki se ukvarjate z javnimi naročili in se želite celovito seznaniti z vsebino javnih naročil z različnih vidikov, pod vodstvom strokovnjakov iz teorije in prakse.
Vabljeni ste predstavniki naročnikov in ponudnikov ter vsi, ki ste kakorkoli odgovorni za javna naročila.
Glede na vsebino je posvet namenjen tudi članom strokovnih komisij, nadzornim odborom, vsem odgovornim v lokalnih skupnostih. Vabimo odvetnike, sodnike in vse, ki se želite na enem mestu seznaniti z najbolj perečimi vprašanji na področju javnih naročil.
Več informacij najdete TUKAJ!
Aktualna vprašanja gospodarskega prava
Čas: 22. in 23. marec 2017
Kraj: Pravna fakulteta v Ljubljani
Vsebina velikega posveta:
Letos mineva deseto leto od uveljavitve Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki je celovito prenovil do takrat veljavno ureditev prava družb v Republiki Sloveniji. Po izjemno uspešnem decembrskem dogodku smo se odločili, da bomo še bolj poglobljeno preučili posamezne institute korporacijskega in širše gospodarskega prava.
Na seminarju bodo tako v štirih sekcijah in na eni okrogli mizi predstavljeni najbolj aktualna vprašanja in dileme gospodarskega prava v praksi. Program prvega dne je osredinjen na odgovornost organov vodenja in nadzora. Dolgo je bila denimo določba 263. člena ZGD-1 »prazna črka na papirju«, saj praktično ni bilo sodnih sporov v zvezi z odškodninskimi zahtevki družb. Danes smo priča odškodninskim sporom, kjer družbe (tudi banke) terjajo od nekdanjih direktorjev več milijonske evrske zneske za domnevno povzročeno škodo. V teh sporih je ključno vprašanje, kako razmejiti med napačno odločitvijo in kršitvijo dolžne skrbnosti, saj vsaka slaba ali škodljiva podjetniška odločitev še ne pomeni ravnanja poslovodstva v nasprotju z dolžno skrbnostjo (t. i. načelo skrbne poslovne presoje oziroma Business Judgement Rule). Novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1I) je bistvene spremembe prinesla tudi na področje odgovornosti v dejanskem koncernu, novosti in novih pogledov sodne prakse pa je še nekaj.
V povezavi s prvo sekcijo je tudi nadaljevanje tistega dne v sekcijo in okroglo mizo, oboje na temo korporacijskih in kazenskih vidikov vprašanja obstoja in delovanja gospodarske družbe mimo volje njenih delničarjev. Glede na korporacijskopravno doktrino bi se kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti iz 240. člena KZ-1 moralo ukvarjati z vprašanjem kršitve razmerja agent – principal, ne pa z oškodovanjem družbe kot osamosvojenim predmetom varstva kazenskega prava. Vprašanje je, do kod sploh segajo meje upravičenega kazenskopravnega reagiranja države v primeru odločitev poslovodstva, ki gospodarski družbi ne povzročijo nobene škode, pridejo pa zaradi tega ravnanja do koristi (tudi) tretje osebe. Gre pravzaprav za ustavnopravno vprašanje, do kod sega svobodna gospodarska pobuda in kje se začenja upravičen interes države v smislu kazenskopravne represije. Ali lahko zgolj korist za tretje osebe, brez škode za družbo, upraviči državno intervencijo z instrumenti kazenskega prava, če interesi lastnikov s tem niso bili prizadeti?
Drugi dan bo pozornost namenjena ničnostim v zvezi s financiranje nakupa lastnih delnic in nedovoljenim vračilom vložkov, pri čemer se bo iskalo odgovor na vprašanje, ali se ničnostna sankcija razteza tudi na bančne kredite, ki niso neposredno namenjeni financiranju nakupa lastnih delnic, tema zadnje sekcije pa bo finančni lizing kot način financiranja: poslovno-finančni učinki finančnega lizinga in pravne značilnosti pogodbe o njem, zanimalo pa nas bo tudi, ali ima predkupni upravičenec upravičenje uveljavljati predkupno pravico, ko lizingojemalec uresniči odkupno pravico na podlagi pogodbe o finančnem lizingu.
Po vsaki sekciji je poseben čas namenjen razpravi ter vprašanjem in komentarjem udeležencev.
Komu je seminar namenjen?
Seminar je namenjen zlasti tistim, ki se pri svojem delu srečujejo s poslovnimi knjigami oziroma pripravo letnih poročil, pravnikom in drugim svetovalcem, ki se ukvarjajo s področjem korporacijskega prava, finančnega in bančnega prava, poslovnih knjig, koncernskih družb in skupin podjetij, kakor tudi delavcem v pravosodju, ki delajo na področju gospodarskega prava, zlasti pa:
• sodnikom, strokovnim sodelavcem na sodiščih, sodniškim pomočnikom,
• odvetnikom, odvetniškim kandidatom in pripravnikom,
• državnim tožilcem,
• gospodarskim svetovalcem,
• revizorjem,
• notarjem,
• finančnikom,
• stečajnim upraviteljem,
• vodilnim osebam gospodarskih družb (člani uprave in nadzornega sveta, pravne službe, računovodske službe),
• drugim osebam, ki se pri svojem delu srečujejo z gospodarskim pravom.
Več informacij najdete TUKAJ!
