Antični in humanistični študiji (enopredmetni)

Študentje pridobijo poglobljeno znanje o kulturi grško-rimske antike, o latinskem srednjem veku in Bizancu ter o humanistični tradiciji, ki je jezik, ideje in podobe klasične antike posredovala sodobnosti. Z izbiro smeri latinska filologija ali grška filologija se študentje usmerijo v temeljit študij enega od dveh klasičnih jezikov (drugi je na ravni temeljnega znanja, ki zadošča za samostojno uporabo virov in priročnikov).

Vendar je program v primerjavi z izrazito filološkimi dvodisciplinarnimi programi latinščine in grščine veliko bolj osredotočen na kulturnozgodovinski kontekst klasičnih besedilnih spomenikov. Ob specialistični usmeritvi v enega od dveh klasičnih jezikov Antični in humanistični študiji odpirajo širok pregled nad različnimi vidiki antične materialne in duhovne kulture, pa tudi nad kulturo grškega Bizanca, latinskega srednjega veka in humanizma (zgodovina, arheološke najdbe, umetnost, filozofija, religija in duhovnost, mitologija,…). Program je zasnovan interdisciplinarno in omogoča študijsko, pozneje pa tudi poklicno povezovanje s številnimi sorodnimi področji, ki se neposredno ali posredno srečujejo s kulturo grško-rimske antike, Bizanca, latinskega srednjega veka in humanizma. Posebna pozornost velja recepciji antične kulture od zgodnjega srednjeveškega humanizma prek renesanse do danes: potem, po katerih nas je antika dosegla, in preobrazbam, ki jih je na teh poteh doživljala.

Magistri tako pridobijo temeljito klasično-humanistično izobrazbo, široko pregledno znanje na področju antične zgodovine, književnosti in kulture ter specifična filološka znanja: obvladajo enega od dveh klasičnih jezikov, razumejo njegovo zgodovino, socialne in slogovne ravni, berejo in prevajajo najtežavnejša besedila, poznajo principe in metode tekstne kritike in edicijskega dela, samostojno analizirajo, komentirajo in interpretirajo literarna in strokovna besedila. Poznajo tudi najpomembnejše smeri sodobne jezikoslovne in literarne teorije ter so razgledani po teoretskih diskurzih sorodnih humanističnih disciplin. S tem širokim teoretičnim in praktičnim znanjem so uposobljeni za samostojno delo na področju raziskovanja, literarnega prevajanja, v publicistiki, založništvu, arhivistiki in na drugih področjih, ki zahtevajo temeljito in natančno delo z besedilom, sodelujejo pa lahko tudi pri raziskovanju na sorodnih področjih, kjer je dobro znanje klasičnih jezikov nepogrešljivo: arheologija in muzeologija, zgodovina, umetnostna zgodovina, jezikoslovje in literarne vede.