V oceanih se odvija vojna, ki vpliva na celotne ekosisteme

Killer whale iin the Norwegian Fjords Orcinus orca
Foto: Michel VIARD iz iStock

Strahospoštovanje do veličastnih kitov ubijalcev je skupno tako ljudem kot morskim bitjem. Bojijo se jih celo beli morski psi, starodavni ubijalski stroji, ki nimajo drugih plenilcev. Orke si še posebej rade privoščijo njihova jetra in za sabo pustijo neprijetne prizore. Pred kratkim so se orke nastrojile (sicer upravičeno) tudi proti ljudem, kar je bilo razvidno iz očitno organiziranih napadov na plovila. Ko je že kazalo, da nimajo vrednega nasprotnika, je znanstvenike presenetil ta miroljubni velikan. Krvoločnim orkam se je po robu postavil kit grbavec.

Kiti grbavci pred orkami branijo plen vseh vrst

Prizorov kitov grbavcev, ki se postavijo med orke in njihov plen (tudi, ko je plen tjulenj in ne mladič kita grbavca), je več, kot si mislimo. Po lanskih podatkih je več kot 115 zabeleženih primerov kitov grbavcev, ki se zoperstavljajo kitom ubijalcem. V 89 odstotkih teh primerov je bil plen kitov ubijalcev povsem druge vrste (tjulnji, morski levi, delfini).

Ker so mladiči kitov grbavcev pogost plen ork, je možno, da so orke sprožile množični odziv kitov grbavcev, ki se ga ne bodo tako hitro otresle. Obe vrsti sta namreč izredno inteligentni. Grbasti kiti ob izgubi pripadnika vrste celo izkazujejo znake žalovanja. Da pred orkami branijo druge, je zelo povedno. Ali gre za maščevanje ali druga bitja požrtvovalno ščitijo pred nečim, kar zaznavajo kot nevarno, pa še ne vemo.

In rare footage, humpback whales attempt to disrupt a killer whale hunt in Antarctica

Nova raziskava kaže, da spomina nimamo samo v možganih

Magnifier with Brainstorm inside to smart, idea, creative, thinking;, education, innovation smart intelligence concept.
Foto: champpixs on iStock

Da naši možgani hranijo spomine, je splošno znano. Zdaj je skupina znanstvenikov odrkila, da funkcijo pomnjenja opravljajo tudi celice iz drugih delov telesa. Odkritje odpira nove poti za razumevanje delovanja spomina. Kaže tudi na možnosti za izboljšanje učenja ter zdravljenje bolezni, ki vplivajo na spomin.

»Učenje in spomin sta običajno povezana izključno z možgani in možganskimi celicami, vendar naša študija kaže, da lahko tudi druge celice v telesu učijo in tvorijo spomine,« je pojasnil vodilni avtor, Nikolay Kukushkin z Univerze v New Yorku.

Spomin v nemožganskih celicah sprožili s ponavljanjem v presledkih

Raziskava je bila objavljena v reviji Nature Communications. Sodelujoči so si prizadevali bolje razumeti, ali pri spominu pomagajo tudi nemožganske celice. Pri tem so se poslužili uveljavljenega nevrološkega načela: učinka ponavljanja v presledkih. Ta učinek kaže, da si informacije bolje zapomnimo, če jih ponavljamo v intervalih in ne v eni sami intenzivni seji (ali s »piflanjem«).

Human cell on scientific background. 3d illustration
Foto: Rasi Bhadramani iz iStock

Znanstveniki so posnemali učenje tako, da so v laboratoriju preučevali dve vrsti človeških celic, eno iz živčnega in drugo iz ledvičnega tkiva. Izpostavili so jih različnim vzorcem kemičnih signalov. Možganske celice so namreč podobno izpostavljene dražljajem nevrotransmitorjev, ko se učimo novih informacij. Nemožganske celice so v odziv aktivirale »gen za spomin«. Isti gen se v možganskih celicah vklopi, ko zaznajo vzorec v informacijah in prestrukturirajo povezave za tvorbo spomina.

Lahko odkritje pomaga razumeti rakave celice?

Za spremljanje procesa pomnjenja so nemožganske celice gensko spremenili. Tako so proizvajale svetleč protein, ki je kazal, kdaj je gen za spomin aktiven. Celice so lahko zaznale, kdaj so bili kemični impulzi ponovljeni in ne preprosto podaljšani. Podobno nevroni v možganih prepoznajo, kdaj se učimo s premori, namesto da vse gradivo predelamo naenkrat. Ko so bili impulzi posredovani v presledkih, se je gen za spomin aktiviral intenzivneje in za daljši čas, kot če bi bil impulz posredovan naenkrat.

»To v praksi odraža učinek ponavljanja v presledkih. Kaže, da sposobnost učenja s ponavljanjem v presledkih ni lastna samo možganskim celicam, temveč je morda temeljna lastnost vseh celic,« razlaga Kukushkin.

Science, laboratory and woman on microscope for blood test research, medical analysis and dna or virus test. Biotechnology, test tube and scientist or doctor or person with lens check for particles
Foto: Jacob Wackerhausen iz iStock

Znanstveniki dodajajo, da ugotovitve ne nudijo le novih načinov preučevanja spomina. Kažejo še na potencialne zdravstvene koristi.

»Odkritje odpira nova vrata za razumevanje, kako deluje spomin, in bi lahko privedlo do boljših učnih pristopov in zdravljenja težav s spominom. Hkrati nakazuje, da bomo v prihodnosti morali telo obravnavati bolj podobno možganom. Na primer upoštevati, kaj si trebušna slinavka zapomni o vzorcu preteklih obrokov za vzdrževanje zdrave ravni glukoze v krvi ali kaj si rakava celica zapomni o vzorcu kemoterapije.«

»Če država obljubi brezplačen javni prevoz, naj ga tudi finančno pokrije,« poziva Arsenovič

Maribor, Slovenia - June 2, 2022: City bus in Maribor.
Foto: RobsonPL iz iStock

Javni potniški promet v Mestni občini Maribor je pred novimi izzivi. Po hudem pritoževanju zaradi zaprtja Glavnega mostu, v mestni občini spet vre, tokrat zaradi nezadostnega državnega financiranja javnega prometa. Čeprav gre, po besedah Saše Arsenoviča, za dobro urejeno področje v mestni občni, se tokrat zatika pri financiranju. Ali to pomeni konec brezplačnih prevozov za upokojence, invalide in vojne veterane?

Neustrezno financiranje javnega potniškega prometa v Mariboru

V Mestni občini Maribor opozarjajo na nepravično ureditev financiranja brezplačnega javnega prevoza, ki ga je obljubila država. Po mnenju župana Saše Arsenoviča država ne krije dovolj velikega deleža stroškov, zaradi česar breme nesorazmerno pade na mestni proračun. »Če država obljubi brezplačen javni prevoz, naj ga tudi finančno pokrije, ne pa da gre večji delež zanj iz mestnega proračuna,« je izpostavil župan. Občina zato ne izključuje možnosti, da v prihodnje preneha zagotavljati brezplačne vožnje za upokojence, invalide in vojne veterane, kar so uvedli oktobra 2021 po odločitvi prejšnje vlade.

Na torkovi novinarski konferenci je župan poudaril: »Imamo velika nesorazmerja pri financiranju javnega potniškega prometa. To, kar je država obljubila, torej da so vožnje za upokojence brezplačne, je daleč od tega, da bi to financirala država. Proračun Mestne občine Maribor nosi prevelik delež tega bremena.« Prav tako je izpostavil, da Maribor v primerjavi z Ljubljano prejme občutno manj državnih sredstev za javni promet, kar povečuje občutke neenakopravnosti.

Picture of a Marprom bus with its logo on a platform in Maribor bus station, Slovenia. The Maribor Passenger Transport also known by the acronym Maribor is a public transport company. It primarily provides urban public bus transport in the city of Maribor and also in city's surroundings through its Intercity Passenger Transport department
Foto: BalkansCat iz iStock

Finančne obremenitve in podatki o vožnjah

Direktor javnega avtobusnega podjetja Marprom, Ranko Šmigoc, je predstavil finančne podatke za leto 2023. »V Mariboru smo prepeljali 4,5 milijona potnikov in prevozili 3,7 milijona kilometrov. Skupni stroški te javne službe so znašali 13,4 milijona evrov. Marprom je neposredno ustvaril 3,5 milijona evrov prihodkov, Mestna občina Maribor pa je dodala subvencije v višini 8,3 milijona, država pa le 1,6 milijona evrov,« je pojasnil.

Ob tem je izpostavil težavo s financiranjem brezplačnih voženj za upokojence, invalide in vojne veterane. Medtem ko je bilo leta 2019 opravljenih 518.000 voženj upokojencev, se je ta številka leta 2023 povečala na 1,3 milijona. Zaradi omejitve državnega nadomestila, ki ne sme preseči več kot 20 % prihodkov iz leta 2019, je Maribor presegel dovoljeni prag in moral ministrstvu za okolje, podnebje in energijo vrniti 926.000 evrov. »Zaradi omejitev v pravilniku, ki ne spodbujajo rasti uporabe javnega prometa, smo izgubili znaten del subvencij, vso razliko pa je morala pokriti občina,« je povedal Šmigoc.

Država delno subvencionira vozovnice za dijake in študente, preostanek teh stroškov pa pokrijejo sami. Delež, ki ga morajo pokriti sami, pa se je v šolskem letu 2024/25 povečal za 100 % in sicer iz 50 € na 100 €. Po Šmigocovih besedah trenutni pravilnik ne upošteva rasti uporabe javnega prometa, kar otežuje njegovo financiranje. Sprejeti pravilnik za leto 2024 sicer uvaja nekaj sprememb, a ostajajo omejitve, ki temeljijo na prihodkih iz leta 2023. »To še vedno pomeni, da bo v primeru presežka prihodkov financiranje države ponovno ustavljeno, kar bo ponovno povečalo breme občine,« je opozoril Šmigoc.

Cityscape image of Maribor, Slovenia at beautiful summer sunrise with reflection of the city in Drava River.
Foto: RudyBalasko iz iStock

»Ravnanje ministrstva je skladno z zakonodajo, a pravilnik je neustrezen.«

Maribor in Ljubljana sta edini mesti v Sloveniji, kjer je izvajanje mestnega javnega prometa obvezna gospodarska javna služba. Razlike v subvencijah pa so velike. Ljubljana prejme 15 milijonov evrov državnih sredstev na skupne stroške 47 milijonov, medtem ko Maribor prejme 1,6 milijona evrov na 13,4 milijona stroškov. »Mariborska občina za 1,4 milijona voženj letno doplača tri milijone evrov, medtem ko država prispeva le milijon. V Ljubljani občina za 6,2 milijona voženj doplača 3,7 milijona evrov, država pa doda 4,8 milijona evrov,« je ponazoril Šmigoc.

»Ravnanje ministrstva je skladno z zakonodajo, a pravilnik je neustrezen,« je dodal Šmigoc. Župan Arsenovič pa je izpostavil vprašanje: »Kdo je napisal pravilnik in zakaj ga ne bi spremenili?« Obstoječa pogodba z ministrstvom velja do konca leta 2023, a glede na trenutne pogoje v občini razmišljajo o možnosti ukinitve brezplačnih voženj za upokojence.

»Če država zagotavlja brezplačne vožnje, naj to podpre z ustreznim mehanizmom, ki bo omogočal nadaljnjo rast javnega prometa v Mariboru in drugih mestih,« je zaključil Šmigoc.

Se obeta bel božič?

Ljubljana
Foto: Vedad Ceric iz iStock

Ko se leto izteka, ljubitelji zime radi začnemo bolj redno pregledovati vremensko napoved, če se za praznike slučajno obeta snežna pošiljka. Bel božič je že dolga leta bolj izjema kot pravilo. Bo letos temu drugače?

Srednjeročne napovedi ne izključujejo možnosti snežne odeje

Prvi sneg je letos že za nami in bil je tako bežen, da se ga je dalo spregledati. To pa še ne pomeni, da je za letos konec, čeprav se trenutno zdi pretoplo.

Nazadnje je večji del Slovenije doživel bel božič leta 2007. Odtlej so napovedi  snežne odeje za ta praznik bolj ali manj jalove. Po napovedih evropskega modela ECMWF (zemljevid), bo na božični večer snežilo predvsem v višjih predelih zahodne in severne Slovenije (Karavanke, Julijske Alpe). Sneženje v nižjih predelih bo bolj zmerno ali ga sploh ne bo.

Carry-On: Božična akcija spominja na uspešnice devetdesetih (#OCENA)

Carry-On
Carry-On Foto: on tudum

Carry-On je akcijski božični film, ki si ga lahko ogledate na pretočniku Netflix. Za vse tiste, ki hrepenijo po akcionerjih, kot je bil Umri pokončno (Die Hard), bo lov na ročno prtljago širom losangeleškega terminala pravšnji za prihajajoče praznike.

Umri pokončno z nekaj (ročne) prtljage

Prikupni par Ethan (Taron Egerton) in Nora (Sofia Carson) se pripravlja na začetek božične delovne izmene na losangeleškem letališču LAX. Medtem ko letališče pričakujejo več tisočglavo množico, par pričakuje svojega prvega otroka. Nora svojemu partnerju pove, da si za božič želi, da se ponovno prijavi na policijsko akademijo, ki ga je enkrat že zavrnila, vse od tistega dne pa ne najde pravega zagona. Kot varnostnik (TSA officer, op. p,) se šefu z novo pridobljeno vnemo javi za delo na skenerju. Ko najde na prvi pogled izgubljeno slušalko, prek telefona prejme sporočilo, naj si jo nadene. Začne se boj za življenje ali smrt. Je več vredno življenje njegove punce in nerojenega otroka ali tisočih ljudi na letališču?

Taron Egerton v Netflixovem filmu Carry-On
Taron Egerton v Netflixovem filmu Carry-On Foto: on tudum

Špansko-ameriški režiser Jaume Collet-Serra nadaljuje svojo pot v zabavnih akcijskih filmih, ki jih z izjemo prvih treh (Hiša voska, Gol 2 in Sirota) snema že skoraj petnajst let. Veliko tehh z Liamom Neesonom – Neznanec, Nočni lov, Potnik – in Dwaynom Johnsonom – Jungle Cruise in Črni Adam – čeprav se je vmes znašel podcenjeni biser Nevarnost iz globine (The Shallows) z Blake Lively v glavni vlogi. Po scenariju T. J. Fixmana, ki je večino kariere ustvarjal scenarije za videoigre Ratchet & Clank je posnet film, ki spominja na tiste preteklega časa.

Taron Egerton in Sofia Carson kot par nista prepričljiva, a je Egerton več kot prepričljiv, ko mu parira nevsakdanji zlikovec, ki ga upodobi Jason Bateman. Roko na srce bi film izvrstno sedel v okolico devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko so taki filmi padali kot za stavo.

Jason Bateman v vlogi zlikovca
Jason Bateman v vlogi zlikovca Foto: on tudum

Spomin na uspešnice s preloma tisočletja

Bili so Umri pokončno, Stranski učinki, Govorilnica, Nočni let in Hitrost. Če nič drugega, se tako kot akcijska mojstrovina iz Nagatomi Plaze dogaja na božič, čeprav se ta debata verjetno ne bo vnesla v popkulturno zavest.

Zgodba je ravno dovolj napeta, da nestrpno pričakujemo njen razplet, pa čeprav smo ga videli že nekajkrat. Igralski dvojec si odlično parira in navkljub manjku megalomanskih akcijskih prizorov poskrbi za nekaj trenutkov grizljanja nohtov. Seveda pa ne moremo uiti klišejem in gomili naključij, ki omogočijo, da se zgodba sploh odvije do konca.

Carry-On je pravi božični akcijski film za novo generacijo.

Carry-On | Official Teaser | Netflix

Dnevni horoskop: petek, 20. december 2024

Zodiac spiral and signs of the zodiac in space. Astrology, horoscopes and prediction of the future concept. Elements of this image furnished by NASA.
Foto: amgun iz iStock

Kaj za petek, 20. decembra, napoveduje dnevni horoskop? Preberi v prispevku!

1Oven (21. marec – 19. april)

Danes boš morda moral svoja čustva in potrebe postaviti na drugo mesto, pred potrebami nekoga drugega. Z drugimi besedami, morda boš moral za nekoga opraviti storitev ali mu pomagati. V prostem času boš cenil priložnost, da se bolje organiziraš in nadoknadiš zamujeno glede osebnih podrobnosti.

2Bik (20. april – 20. maj)

Tvoja čustva so danes precej očitna in morda celo nosiš svoje srce na dlani. Zaradi tega se boš močneje predstavil, še posebej v romantiki. Pazi, da ne boš tako zavit v svoja čustva, da pozabiš videti, kaj se dogaja z nekom drugim.

3Dvojčka (21. maj – 20. junij)

Danes se boš z veseljem umaknil v svoj dom in se sprostil v znanem okolju, če boš le imel to možnost. Potrebuješ malo odmora z dobro hrano in pijačo, da lahko razmišljaš o čem globokem ali pa le gledaš televizijo. Morda boš opazil, kako in koliko tvoje navade nadzorujejo tvoj svet in tvoj vsakdan.

4Rak (21. junij – 22. julij)

Danes imaš močno potrebo, da se o nečem pogovoriš. Želiš si, da te nekdo sliši. Nočeš se le zapletati v površinske pogovore o vremenu, ki so nesmiselni. Zato pametno izberi, s kom se boš danes pogovarjal in čemu boš posvečal svojo energijo. Poišči nekoga, ki je pripravljen poslušati.

5Lev (23. julij-22. avgust)

Morda se boš danes bolj kot običajno identificiral s svojim premoženjem, zato se ne boš želel od ničesar ločiti. Iz nekega razloga se ti morda zdi, da se moraš braniti glede nečesa, kar v resnici ni pomembno.

6Devica (23. avgust – 23. september)

Danes imaš povečana čustva, prav tako pa je povečano tudi tvoje samozavedanje, saj je Luna v tvojem znamenju. Morda se počutiš tudi čustveno ranljivega. Zato potrebuješ nekaj nege in skrbi od drugih in od sebe. Osredotoči se na svoje osebne potrebe. Privošči si nekaj razvajanja.

7Tehtnica (23. september – 21. oktober)

Čeprav si najbolj družabno znamenje v zodiaku, danes hrepeniš po zasebnosti in samoti. Da se boš lahko zbral, se boš danes poskušal umakniti od norosti okoli sebe. Poišči načine za sprostitev v mirnem okolju.

8Škorpijon (22. oktober – 21. november)

Danes je pomemben tvoj čustveni stik s prijatelji. Morda si boš želel razprave s prijateljem ali članom skupine. Počutiš se tudi bolj zaščitniškega in podpiraš svoje prijatelje. Lahko, da boš tudi ljubosumen, če ta prijatelj namenja pozornost nekomu drugemu.

9Strelec (22. november – 21. december)

Luna je danes na vrhu tvoje karte, kar lahko spodbudi nadzor drugih. Opažen boš bolj kot običajno. Pravzaprav bodo nekateri ljudje vedeli osebne podatke o tvojem zasebnem življenju. Dan je sicer odličen za udejstvovanje v športnih in kulturnih dejavnostih.

10Kozorog (22. december – 19. januar)

Danes imaš močno željo, da bi pobegnil od svojega vsakdana. Potuj ali razišči svoje mesto. Pomembno je, da danes narediš nekaj drugačnega ali novega. Pretresi svojo rutino. Tako se boš počutil bolj spodbudno za kakšno malo avanturo.

11Vodnar (20. januar – 18. februar)

Danes bodo v središču pozornosti vprašanja v zvezi s skupnim premoženjem, dediščinami, bančnimi zadevami, zavarovalniškimi situacijami in podobno. Te stvari so lahko dolgočasne in pogosto vključujejo različne obrazce in uraden govor. Naredi vse kar lahko, da rešiš vse še ne rešene zadeve.

12Ribi (19. februar – 20. marec)

Danes bodi pripravljen iti več kot na pol poti, ko se ukvarjaš z drugimi. Dan zahteva potrpežljiv, srčen in prijazen pristop do drugih. Če nekdo govori s teboj, ga vsekakor (vljudno) poslušaj. Vseeno pa ne pozabi poskrbeti zase in za svoje dobro počutje. Po napornem tednu si zaslužiš počitek in uživanje.

Robotski sesalnik Roomba kot popolno božično darilo

gd

Še vedno ne veste, kaj bi poklonili staršem ali prijateljem, ki so se ravno preselili v novo stanovanje? Naj vam pomagamo. Z robotskim sesalnikom iRobot Roomba ne morete zgrešiti, pa še ugodnejši je v tokratni praznični akciji.

Vsak od nas ima svoje želje in svoje veselje. Nekoga veseli šport, drugi je nenasiten knjižni molj in tretji prisega na virtualno zabavo. Vseeno pa obstaja nekaj univerzalnih pripomočkov, ki jih bo vesel prav vsak. Na prvem mestu je verjetno pametni telefon, brez katerega si, nalijmo si čistega vina, ne predstavljamo več življenja. Vendar ni edina naprava s tolikšnim vplivom. Blizu so mu robotski sesalniki. Kako ne bi bili, ko nas vendarle razbremenijo najbolj zoprnega opravila. Čiščenja, ki bo še posebej intenzivno proti koncu leta. Ko se napove tašča, na tleh ne sme biti smeti. Ravno tako ne pred božično in novoletno zabavo. Nakar sledi »dan potem«, ko moramo, kljub utrujenosti, ponovno poprijeti po metli in krpi.

gfb

Hit so kombinirane naprave, ki obenem sesajo in z vlažno krpo brišejo tla. Če niso pretežno prekrita s preprogami ali so občutljiva na vlago, potem se bo takšen robot Roomba odlično znašel v vašem domu. Najnovejši in obenem najbolj zmogljiv je model Roomba Combo 10 Max s postajo AutoWash. Poseben je zato, ker samodejno izprazni košek, dolije tekočino ter opere in posuši krpo za brisanje.

Vsega, razen zadnjega, je ravno tako sposoben Roomba Combo j9+. Značilnost obeh je še kamera na sprednjem delu, ki jima pomaga pri navigaciji in prepoznavanju predmetov na tleh ter inovativni mehanizem za dvig krpe na hrbet, kadar ni v uporabi.

Manj zahtevnim so namenjeni modeli Roomba Combo j5+, Combo i5+ in Combo i5 (ta je brez polnilne postaje s samočistilnimi funkcijami). Tudi ti so kombinirani roboti, le da krpe nimajo na dvižnem mehanizmu. Nameščena je pod enim od vseh košev za sistem, ki ga uporabi tisti trenutek, ko želimo, da opravlja obe čiščenji hkrati. Roomba j5 za navigacijo uporablja spredaj nameščeno kamero. Roomba i5 je nima, a kljub temu čisti sistematično in naredi tloris stanovanja.

sdvV tokratni praznični akciji boste našli še kombinirani napravi Roomba Combo Essential 2 s samočistilno priključno postajo, Combo Essential in Roomba i1+, ki jih odlikujejo nadvse dostopne cene. To ne pomeni, da so zaradi tega manj zmogljivi. Izkušnje namreč pravijo, da se celo najbolj preprost iRobotov robot z umazanijo spopade bolje kot nekateri njegovi tekmeci.

Robotske sesalnike iRobot odlikuje napreden in temeljit sistem čiščenja v kombinaciji s pametnim povezovanjem in upravljanjem, velja pa poudariti tudi, da modeli z oznako »+« še dodatno pomagajo svojemu lastniku, saj se znajo s pomočjo posebne polnilne postaje samodejno očistiti – ko sesalnik konča s sesanjem in se priklopi na polnilno postajo, ta iz njega posesa nabrano umazanijo.

 

Prepričani smo, da se na tem seznamu skriva idealno pametno darilo za vsakega člana vaše družine. Takole pripravljeni pa se lahko zdaj brezskrbno namestite na udoben kavč, zavijete v svojo najljubšo mehko odejo in uživate v prazničnih dneh ob počasnem srkanju toplega čaja. Pa lepe praznike in veliko sreče v novem letu!

V Posavju podelili 60 tisočakov za študij umetnosti v tujini

piggy bank With Graduation Cap on black glass floor,Money saving concept.
Foto: nirat iz iStock

Regionalna razvojna agencija Posavje je zaključila izbor štipendistov za študij v tujini za študijsko leto 2024/2025. Strokovna komisija je izbrala 14 posameznikov, ki se bodo izobraževali na področju umetnosti in kulturne dediščine.

Štipendije namenjene mladim ustvarjalcem

Štipendije so podelili za naslednja področja: glasbene in intermedijske umetnosti, uprizoritvene in vizualne umetnosti, AV kulturo ter konservatorstvo-restavratorstvo kulturne dediščine. Med letošnjimi štipendisti jih je sedem iz Mestne občine Krško, štirje so iz Občine Brežice, po en štipendist pa je domačin občin Sevnica, Radeče in Bistrica ob Sotli.

Štipendisti so:

  • Žan Bračun (jazz kitara),
  • Urban Levičar (jazz klavir),
  • Urban Cedilnik (jazz kontrabas),
  • Žiga Divjak (animirani film),
  • Jan Volčanšek (tuba),
  • Julijan Kunej (jazz bobni),
  • Jakob Avsenak (jazz bobni),
  • Veronika Strnad (glasba),
  • Marcel Slakonja (petje),
  • Anton Ajster (pozavna),
  • Tea Jeličić (korepetiranje),
  • Maruša Kunst (glasbeno gledališče),
  • Matej Štih (pozavna)
  • in Klara Mlakar (kompozicija).

Posavske občine bodo za štipendije skupno odštele več kot 59.000 evrov, kar odraža njihovo zavezanost dolgoročnemu razvoju mladih talentov. Obenem s tem krepijo kulturni in ustvarjalni potencial posavske regije.

Šimpanzi se pri opravilih bolje odrežejo, če imajo človeško občinstvo

A chimpanzee makes a move on an unsuspecting tourist on the beach of Cancun, Mexico. Both her and her boyfriend were shocked!
Foto: kc1212 iz iStock

Poznamo dva tipa ljudi: take, ki zaradi opazovalcev klonijo pod pritiskom, in take, ki jim občinstvo predstavlja spodbudo. Šimpanzi so podobni slednjim.

»Učinek občinstva« je starejši od človeških civilizacij

Raziskovalna ekipa Univerze v Kjotu je v reviji iScience objavila ugotovitve študije učinka opazovalcev na šimpanze. Rezultati kažejo, kako šimpanzi delujejo pred občinstvom. Na njihovo uspešnost pri računalniških nalogah je vplivalo število ljudi, ki so jih opazovali. Vse kaže, da t.i. učinek občinstva sega v obdobje pred razvojem človeških družb, ki temeljijo na ugledu.

»Bilo je zelo presenetljivo ugotoviti, da na šimpanze vpliva prisotnost občinstva med opravljanjem nalog, še posebej, če je občinstvo sestavljeno iz ljudi!« pravi Christen Lin z Univerze v Kjotu na Japonskem.

Crowd of Smart Tech People Applauding in Conference Hall During a Motivational Keynote Presentation By Innovative Company. Business Technology Summit Auditorium Room Full of Corporate Delegates.
Foto: gorodenkoff iz iStock

»Morda ne bi pričakovali, da bo šimpanzu posebej mar, če ga med opravljanjem naloge opazuje druga vrsta, vendar dejstvo, da nanje vpliva prisotnost človeškega občinstva, celo glede na težavnost naloge, nakazuje, da je to razmerje bolj zapleteno, kot smo sprva mislili.«

Šimpanzi z ljudmi radi komunicirajo

Raziskovalci, med katerimi sta bila tudi Shinya Yamamoto in Akiho Muramatsu, so želeli ugotoviti, ali učinek občinstva obstaja tudi pri nečloveških primatih. Pri ljudeh ta učinek pogosto pripisujemo upravljanju ugleda. Zavedamo se, ko nas nekdo opazuje. To vpliva (tudi podzavestno) na našo uspešnost. Šimpanzi živijo v hierarhičnih družbah, a doslej ni bilo jasno, kako nanje vpliva opazovanje.

»Naša raziskovalna lokacija je posebna, saj šimpanzi pogosto komunicirajo z ljudmi in celo uživajo v njihovi družbi, vsakodnevno pa sodelujejo v različnih eksperimentih na zaslonu na dotik za nagrado v obliki hrane,« pravi Muramatsu. »Tako smo imeli priložnost raziskati ne le možne podobnosti v učinkih, povezanih z občinstvom, ampak to storiti tudi v kontekstu šimpanzov, ki imajo edinstvene vezi z ljudmi.«

Mehanizmi za učinkom občinstva še niso znani

Do odkritja je ekipa prišla z analizo tisočih sej v obdobju šestih let. Šimpanzi so opravljali naloge na zaslonu na dotik. Od treh različnih nalog, povezanih s številkami, so šimpanzi najtežjo nalogo bolje opravili, ko je bilo prisotnih več eksperimentatorjev. Po drugi strani so pri najlažji nalogi pred znanimi opazovalci dosegli najslabše rezultate.

Ni jasno, kateri mehanizem povzroča te učinke občinstva. Ta ni povsem raziskan niti pri ljudeh. Raziskovalci predlagajo nadaljnje raziskave s primati, da bi pridobili vpogled v to, kako se je ta lastnost razvila in zakaj se je pojavila.

»Naše ugotovitve nakazujejo, da skrb ljudi za občinstvo in opazovalce morda ni tako specifična za našo vrsto,« pravi Yamamoto. »Te značilnosti so ključni del naših družb, ki večinoma temeljijo na ugledu, in če šimpanzi prav tako posvečajo posebno pozornost občinstvu med izvajanjem nalog, je mogoče sklepati, da so se te lastnosti razvile že pred pojavom takih družb.«

Napad na mariborsko univerzo: ustanove varčujejo pri varnostnih kopijah

Maribor, Slovenia - September 13, 2015: Unrecognized people walk in front of Headquarters of the University of Maribor with park and fountain.
Univerza v Mariboru in Univerza v Ljubljani sta pripravili skupno izjavo o usmeritvah vlade Foto: Panama7 iz iStock

Od kibernetskega napada na informacijsko infrastrukturo Univerze v Mariboru, ki je onemogočil vse storitve, mineva drugi mesec. Velika večina je do danes povrnjena, pri čemer zatrjujejo, da hekerjem niso plačali.

Je bil sistem varovanja urejen po pravilih?

Z mariborske univerze so sporočili, da podatka, od kod prihajajo hekerji, še nimajo, poroča Mariborinfo. Sistem varovanja informacijsko-komunikacijske infrastrukture je bil po njihovem ustrezno urejen. Večina storitev, ki so bile po napadu onemogočene, je zdaj spet v uporabi. Osebni podatki študentov niso bili izneseni, pri tem pa poudarjajo, da imajo za študijske podatke posameznikov fizične mape, ki so vedno na voljo.

Ustanove varčujejo, ko gre za varnostne kopije

Strokovnjak za kibernetsko varnost Renato Uhl poudarja pomen varnostnih kopij.

»Po meni znanih informacijah so kopije imeli delno narejene. Seveda tega ne morem komentirati, ampak iz naših izkušenj lahko povem, da ustanove na tem področju varčujejo. Imajo sicer sisteme za varnostno kopiranje, ampak jih nikoli ne testirajo, šele po napadih ugotovijo, da vsega nimajo shranjenega. Po moje ima univerza to urejeno, ampak najverjetneje zaradi pomanjkanja sredstev tega niso spravili na tak varnostni nivo,« je Uhl povedal za Mariborinfo.

Kibernetski napad na mariborsko univerzo resnejši, kot smo mislili?

Za pomanjkljivosti v varnostnem sistemu, ki jih odkrijejo šele po napadu, je lahko torej krivo pomanjkanje sredstev.

»V 90 odstotkih se napadi zgodijo skozi luknje v sistemu omrežja ali pa preko uporabnikov. Če imaš pravo opremo, lahko širjenje preprečiš, preden pade cel sistem. Po mojih podatkih tega niso imeli.«