Subvencionirana študentska prehrana je pogovoru kraljevala v sredo, 12. aprila, zvečer, v Centru Evropa. Kljub temu, da se tla številnim študentskim pravicam nekoliko tresejo, je razprava tokrat reforme le oplazila in se raje posvetila vprašanju kakovosti in raznolikosti ponudbe …

Štirinajst let subvencionirane študentske prehrane
Eva Peklaj, moderatorka razprave in ena od petih članov Komisije za prehrano, je za začetek predstavila “kratko zgodovino bonov”. Študentska prehrana je bila, na iniciativo ŠOU v Ljubljani, prvič subvencionirana pred štirinajstimi leti, maja 1992. Sprva so bili boni že vnaprej natisnjeni, tako da jih je lahko zmanjkalo, je povedala Špela Zorman, predsednica Komisije za študentsko prehrano, prihajalo pa je tudi do plačevanja alkohola in tobačnih izdelkov s študentskimi boni. Zdaj tega ni več, tudi študentski status se v lokalih dosledno preverja.

Stalen nadzor nad ponudniki
Seveda je od samih začetkov tudi število ponudnikov zelo naraslo. Tako je recimo v Ljubljani gostinskih lokalov, ki imajo sklenjeno ustrezno (tripartitno) pogodbo z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter ŠOU v Ljubljani, že kar 251. Posledično je nemogoče, da bi pet študentskih inšpektorjev vsak mesec izvršilo kontrolo nad vsemi ponudniki. Vsak jih lahko pregleda le okrog 20 mesečno. Od tod potreba, je razložil Tomaž Černe, študentski minister za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani, da se študentje aktivno vključijo v ocenjevanje. Na voljo je nova spletna stran www.student-info.net s posebno obliko foruma študent-študentu in dnevno ponudbo – trenutno okoli stotih – gostinskih lokalov, kjer se lahko jé na bone.

Kršitve zahtevajo sankcije…
Kaj se torej zgodi, če inšpektorji pri gostincu ugotovijo kršitev? Komisija za prehrano zaseda enkrat do dvakrat mesečno, njene sankcije pa so pisni opomin, prepoved prodaje (in v skrajnem primeru celo unovčevanja) bonov za 1 do 6 mesecev ter odstop od pogodbe. A do slednjega še nikoli ni prišlo, je zatrdila Špela Zorman.

Kosilo in študentski obrok – nista sopomenki!
Ob plačilu s študentskim bonom ne sme biti doplačil, vsak študent sme hkrati unovčiti le en bon, za en obrok, ponudnik pa mu mora na prošnjo brezplačno zagotoviti 2 dcl vode ali druge brezalkoholne pijače …  Če hočemo prepoznati kršitev, pa moramo vedeti tudi, kaj nam za bon pripada in kaj ne. Kosilo, recimo, se streže med 12. in 15. uro in vsebuje ponudbo vsaj treh različnih glavnih jedi s še dvema hodoma; hodi so juha, solata in sladica oziroma sadje. Štiri ure pred dvanajsto in štiri ure po petnajstih pa govorimo o študentskem obroku – sestavljata ga glavna jed (na voljo morata biti dve različni) in en hod. Ta ne sme manjkati niti pri pici.

Kakovost je na prvem mestu
Jožica Mavčec Zakotnik, dr. med., ki se aktivno ukvarja s preventivo in sodeluje v programu CINDI, je izrazila željo, da bi se v ponudbo vključevali tisti, ki imajo kakovostno, zdravo prehrano, in sicer zaradi varovanja zdravja in boljše kakovosti življenja študentov. Zato je tudi prišlo do uvedbe subvencionirane študentske prehrane, ni šlo prvenstveno za socialni transfer. Kljub temu vsaj za zdaj kakovost v razpisu ni definirana. Je pa Ministrstvo za zdravje pripravljeno priskočiti na pomoč pri vgrajevanju kriterijev kakovosti v tripartitno pogodbo, je zagotovil Rok Poličnik, predstavnik Ministrstva za zdravje.

Prihodnost bonov
V državnem proračunu je za subvencioniranje študentske prehrane predvidenih nekaj čez 3 milijarde SIT (za celo Slovenijo). Trenutna subvencija znaša 543 SIT na obrok, znesek se bo ponovno uskladil 1.junija. Tomaž Černe je dejal, da ne ve, kakšne spremembe na področju bonov se nam obetajo. Odločitev je v rokah politike, dejstvo pa je, da je v pripravi Zakon o subvencioniranju študentske prehrane in da je državna sekretarka Ministrstva za delo v eni od nedavno predvajanih televizijskih oddaj zagotovila, da boni ostajajo. Upajmo, da res.

Martina Srblin

Sredi urbanega ljubljanskega mestnega jedra se tako rekoč dogaja anarhija. Nekdanje prostore tovarne Rog, ki že 15 let propadajo, je konec marca samoiniciativno pričela uporabljati skupina študentov za “neodvisno produkcijo nepridobitnih kulturnih in socialnih vsebin”. V svojem socialnem programu so predvideli, da se jim bo lahko pridružil vsak, ki bo želel svoje ideje realizirati, kako bodo prostore izkoristili, pa se bodo sprotno dogovarjali. Med seboj ne želijo ustvarjati nikakršne hierarhije, kar je nekako razumljiva zamisel, glede na to, da so tam vsi enako nelegalno.

Lastnica 7000 kvadratnih metrov prostorov je namreč Mestna občina Ljubljana (MOL). Ta je v svoje načrte zapisala, da bo prostor namenila za kulturne dejavnosti, med drugim je zemljišče dolgo nameravala nameniti za gradnjo akademij, vendar se te zamisli nikoli niso uresničile. V proračunu za leto 2006 je predvidela prodajo zemljišča najboljšemu ponudniku, a se del svetnikov mestnega sveta s tem ni strinjal, zato je od namere odstopila, negotova prihodnost prostorov pa se je s tem podaljšala še za eno leto.

S svojo zasedbo želijo članice in člani neformalne skupine Iniciativa za Rog MOL opozoriti na njeno negospodarno ravnanje pri urejanju te elitne lokacije v središču Ljubljane in ji tudi predlagajo rešitev. Njihova zasedba je tako vse prej kot preprosto skvotovstvo, pač pa prej drzen poseg ustvarjalnih ljudi, ki jim je dovolj pasivnosti ter političnih in birokratskih spletk, pravijo. S slednjimi se sedaj tudi sami srečujejo, saj je MOL proti Društvu Politični laboratorij, Skupini Temp in Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, ki so prvi začeli z zasedanjem prostorov, vložila tožbo, prepovedala pa je tudi vabljenje in zadrževanje v kompleksu. Vse to naj bi bila dolžna storiti, saj jo k temu zavezuje stroga pogodba, sklenjena z LB Leasingom, sicer pa do idej mladih ni tako zelo nedojemljiva. Njihovo delovanje dopušča in se z njimi celo dogovarja, kako bi do spremembe namembnosti lahko varno ostajali v prostorih, ki propadajo.
Do sedaj je željo po uporabi prostorov izrazilo že več kot 60 društev, skupin, iniciativ in posameznikov. Prostor izkoriščajo slikarji, kiparji, glasbeniki, plesne skupine in drugi, nastaja pa tudi media lab, kjer naj bi oddajala lokalni radio in televizija in kjer se dnevno osvežuje spletna stran tovarna.org. O vsaki namembnosti prostora se bodo uporabniki sprotno dogovarjali, vsaka uporaba pa bo le začasna. Njihov končni cilj je oblikovati javni prostor, kjer bodo v stik prihajale interdisciplinarne kulturne dejavnosti in bodo tako različne ideje lažje prehajale in nastajale.
Kako se bo toliko ljudi uskladilo, bo pokazal čas, a trenutno tam vlada čudovita harmonija. Zakaj ne bi, bi mogoče vprašal cinik, saj vsak lahko dela tisto, kar mu je najljubše, a vseeno ne gre prezreti velike tolerance za želje drugega in predvsem družnega urejanja prostorov za skupno uporabo.

Irena Žgavc

Zanimalo nas je, kaj bo preoblikovanje Politehnike Nova Gorica v univerzo prineslo študentom, zato smo merili srčni utrip četrte slovenske univerze in ugotovili, da se veseli novih fakultet, pripravlja nove programe in ne skriva ambicioznih načrtov. Pri tem pa so formalne spremembe le delček zgodbe o uspehu …

V študijskem letu 2006/07 bo na Univerzi v Novi Gorici – naj spomnimo, da so njeni ustanovitelji Inštitut Jožef Štefan, ZRC SAZU, MO Nova Gorica ter Občina Ajdovščina – študiralo približno 800 študentov, v letu, ki mu sledi, pa naj bi njihovo število še naraslo, in sicer zaradi novih študijskih programov. Pod okriljem četrte slovenske univerze bodo sprva delovale štiri fakultete: Fakulteta za znanosti o okolju, Fakulteta za aplikativno naravoslovje, Fakulteta za slovenske študije Stanislava Škrabca in Fakulteta za podiplomski študij. Kasneje naj bi se jim pridružili še dve, sedanji Poslovno-tehniška šola in Šola za vinogradništvo in vinarstvo.

Obstoječi študijski programi…
Za vse, ki bi radi preučevali onesnaževanje, zaščito in upravljanje okolja, Fakulteta za znanosti o okolju ponuja univerzitetni študijski program Okolje. Organiziran je kot redni študij, v vseh letnikih pa je povezan s praktičnimi vajami. Tiste, ki jih zanimajo jezikoslovje, literarna teorija in zgodovina, pa bo pritegnil univerzitetni študijski program Slovenistika, ki ga izvaja Fakulteta za slovenske študije Stanislava Škrabca. Za študijsko leto 2006/07 je za oba omenjena programa predvidenih po 40 mest.

Fakulteta za aplikativno naravoslovje pa za vse navdušence nad uporabno fiziko in meritvami izvaja univerzitetni študijski program Inženirska fizika – instrumentacija. Razpisanih je 45 mest na rednem študiju.
Šola za vinogradništvo in vinarstvo ponuja triletni visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Vinogradništvo in vinarstvo. Poslovno-tehniška šola pa za prihodnje leto razpisuje visokošolski strokovni študijski program Ekonomika in vodenje proizvodnih in tehnoloških sistemov, ki traja tri leta in ponuja 60 mest za redni in 40 za izredni študij.
Razpisali bodo tudi izredni študij po novem drugostopenjskem programu Gospodarski inženiring, če bo program pravočasno potrjen na Svetu RS za visoko šolstvo.
Doc.dr.Tanja Urbančič, vodja Poslovno-tehniške šole pravi: “Na naši strani je vse pripravljeno, da letos jeseni vpišemo prvo generacijo izrednih študentov na magistrski študij. Zanimanje je veliko, zlasti med našimi diplomanti.”

Fakulteta za podiplomske študije pa združuje podiplomske študijske programe različnih usmeritev. Več o njih si lahko preberete v tokratni prilogi!

…preoblikovani po bolonjsko
Postopek prenove študijskih programov v skladu z načeli in smernicami Bolonjske deklaracije se je na Politehniki Nova Gorica začel v letu 2004. Za večino študijskih programov, nam je zaupal prof.dr.Iztok Arčon s Fakultete za podiplomske študije, je prenova že zaključni fazi: “Izdelana je prenova visokega strokovnega študijskega programa Ekonomika in vodenje proizvodnih in tehnoloških sistemov po modelu 3+2. Spremenjeno je ime programa: Gospodarski inženiring. Oba programa, prenovljeni visoki strokovni I. stopnje in magistrski (II. stopnje) z novim nazivom Gospodarski inženiring sta v postopku akreditacije na Svetu RS. Tudi nov študijski program Kulturna zgodovina po modelu 3+2 je v postopku akreditacije. Izdelana je prenova univerzitetnih študijskih programov Okolje in Slovenistika po modelu 3+2, v teku pa je tudi prenova univerzitetnega študijskega programa Instumentacija ter prenova vseh doktorskih študijskih programov. Novi visoki strokovni študijski program Vinogradništvo in vinarstvo je izdelan po novem Bolonjskem sistemu in je bil potrjen na Svetu RS za visoko šolstvo.”

Šolnine brez novosti…
Status univerze ne pomeni uvedbe novih šolnin. Kljub temu bodo zagotovo brez šolnin le koncesionirani dodiplomski (redni) študijski programi. Podiplomski študij naj bi bil predvidoma tudi v prihodnje subvencioniran. Ali bosta sofinancirana oba letnika druge bolonjske stopnje, pa še ni znano, nam je razložil prof.dr.Mladen Franko s Fakultete za znanosti o okolju.

…mednarodno sodelovanje pa vse pestrejše!
Sogovornik nam je tudi zaupal, da bo Fakulteta za znanosti o okolju prva slovenska fakulteta, ki bo delovala čez mejo: “Izvajanje študijskega programa selimo v Gorico zaradi trenutne prostorske stiske v Novi Gorici, vsekakor pa ostaja naš srednjeročni cilj pridobivanje večjega števila tujih študentov in študentov iz zamejstva.” Sicer pa se trudijo tudi za sodelovanje tujih predavateljev, zlasti na podiplomskih programih. “Želimo obdržati nivo in način dela kot doslej,” je zatrdil prof.dr.Mladen Franko. Nič čudnega, kajti razmerje med profesorji in študenti je nekje 1:5, nam je s podatkom postregel prof.dr.Gvido Bratina s Fakultete za aplikativno naravoslovje, ki je tudi mnenja, da je vpetost v mednarodno sodelovanje značilnost Politehnike: “Vse raziskovalne enote so povezane s sodelavci v Evropi in po svetu.”

Martina Srblin

Oddelek za mednarodno sodelovanje Študentske organizacije Univerze v Mariboru je med 27. aprilom in 2. majem 2006 pripravil že deveto Študentsko konferenco v Mariboru – SCIM 2006. Letošnje konference se je udeležilo 55 tujih študentov iz 17-ih držav, osrednja tema pa je bila študentsko življenje včeraj, danes in jutri. V debatah so študentje predstavili svoja videnja o stališča in izkušnje iz svojih držav. Tako so udeleženci ob pomoči vodij skupin pripravili pregled sistemov štipendiranja, subvencioniranja študentske prehrane in bivanja. V sklopu delavnic na temo ”Študent danes” pa so pripravili dokument, ki vsebuje pregled uvajanja šolnin, saj le te pri večini udeležencev predstavljajo precejšnjo oviro pri dostopnosti do znanja.

Na študentski organizaciji Univerze na Primorskem so zgroženi in presenečeni nad pavšalnimi in nepoznavalskimi izjavami ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, dr. Jureta Zupana, ob podpisu Pisma o nameri za sodelovanje pri gradnji študentskega doma v Kopru. Sklicujoč se na članek v Primorskih novicah in izjavo ministra, ki naj bi povedal, da bo Ministrstvo prispevalo sredstva tedaj, ko bodo narejeni programi in projekti in ko bo znano število študentov menijo, da je podpis pisma o nameri za sodelovanje pri izgradnji študentskega doma (ki so ga v Kopru podpisali župan Popovič ter minister Zupan) vprašljiv. Študenti se zdaj sprašujejo, ali je resnična namera ministrstva, da končno prične z izgradnjo prepotrebnih študentskih postelj tudi na obali (zaenkrat razpolagamo le z nekaj več kot 120 posteljami), ali pa je to žal spet politična poteza ministra Zupana in lokalne skupnosti pred bližajočimi volitvami.

Višješolska prijavna služba je obdelala prve prijave za vpis v višje strokovno izobraževanje v študijskem letu 2006/2007. Letos se je v prvem prijavnem roku za redni in izredni študij skupaj prijavilo veliko manj kandidatov (5.601), kot je bilo razpisanih vpisnih mest (10.576). Razmerje prijav in razpisanih mest je drugačno, če pogledamo samo podatke za redni študij. Tudi letos je namreč zanj prijavljenih veliko več kandidatov, kot je na voljo vpisnih mest, in sicer 3.770 na 2.880 razpisanih mest. Bistveno večje število kandidatov se, tako kot prejšnja leta, želi vpisati v programe turizem, telekomunikacije, poštni promet, promet, živilstvo, na eni šoli pa tudi v program poslovni sekretar. Za izredni študij je prijav glede na razpisano število vpisnih mest (7.696) zelo malo, komaj 1.831. Šole omejujejo vpis na število razpisanih mest v januarskem razpisu za vpis v višje strokovno izobraževanje. Omejitve torej so!

V okviru Resorja za socialo in študentsko problematiko pri Študentski organizaciji Univerze na Primorskem je potekal Festival prostovoljstva. Na Prešernovem trgu v Kopru so cel teden prodajali izdelke t.i. pravične trgovine oz. “Fair trade”, izpeljana je bila delavnica, in sicer v sodelovanju z organizacijo Voluntariat, festival prostovoljstva pa so zaključili z okroglo mizo na temo prostovoljstva v Sloveniji. Mladi, predvsem študentje, so populacija, ki lahko s prostovoljnim delom in načinom razmišljanja pripomore k boljšemu in kvalitetnejšemu načinu življenja v svoji okolici. Zato so se odločili, da s pomočjo organizacij, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom, pripravijo izobraževalni teden, ki bo študente spodbudil k prostovoljstvu.

V Mladinskem cehu so v partnerstvu z Uradom RS za mladino in v sodelovanju s Študentsko organizacijo Univerze v Ljubljani izdali prenovljeni indeks neformalnega izobraževanja Nefiks v nakladi 10.000 izvodov. V Sloveniji se Nefiks že štiri leta uporablja za beleženje in vrednotenje neformalno pridobljenih znanj in predstavlja podporo prizadevanjem Evropske unije za vseživljenjsko učenje in preglednost kvalifikacij. Ker v Sloveniji trenutno ne obstaja nobeno orodje za beleženje in vrednotenje prostočasnih dejavnosti mladih in tudi država ne ponuja svojih predlogov, predstavlja Nefiks pomembno dodano vrednost na področju vseživljenjskega učenja in poklicne orientacije.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru je organizirala čistilno akcijo ŠTEKO 2006. Potekala je v okolici študentskega kampusa na Gosposvetski cesti, s projektom pa so želeli študentom, dijakom in ostalim obiskovalcem študentskega kampusa pokazati, da je lepše živeti v čistem okolju. “Študente želimo spomniti na ekologijo in da smeti spadajo v koš in ne poleg njega, kajti narava je že tako ali tako onesnažena, ogrožena in ni potrebno, da jo mi še dodatno onesnažujemo,” je povedal vodja projekta Andrej Žižek.

Študentska organizacija Univerze v Mariboru, v sodelovanju s tremi študentskimi klubi (Klub ptujskih študentov, Klub študentov Lendava, Klub mariborskih študentov), tudi letos organizira brezplačne Priprave na maturo 2006 za dijake zaključnih letnikov srednjih šol. Z omenjenim projektom, ki bo potekal med 18. aprilom in 31. majem 2006, želijo dijake čim bolje pripraviti na maturo in jim tako ponuditi dodatno pomoč pri učenju. Priprave na maturo bodo potekale v Mariboru, Velenju, Celju, Ravnah na Koroškem, Lendavi, Ptuju in Rogaški Slatini. Informacije o terminih izvedbe in lokacijah v posameznih krajih bodo dijakom na voljo na spletni strani www.soum.si in na telefonski številki 02/228 56 00 (ŠOUM) vsak torek in četrtek med 10.30 in 12.30.