Lovci na družice [Wedding Crashers]

Žanr: romantična komedija
Na sporedu od: 22.9.2005
Dolžina: 119 min.
Režija: David Dobkin
Scenarij: Steve Faber, Bob Fisher
Igrajo: Vince Vaughn, Owen Wilson, Rachel McAdams, Christopher Walken, Will Ferrell, Isla Fisher, Jane Seymour

Ne verjamete, da je obiskovanje porok lahko hobi? Oglejte si film Lovci na družice (boljši prevod bi bil “Lovca”, a pustimo malenkosti) in prav gotovo boste spremenili mnenje. Pa še nasmejali se boste iz srca. Glavna akterja sta dolgoletna prijatelja Jeremy in John (igrata ju Vince Caugn ter Owen Wilson), ki imata zanimiv koncept za preganjanje dolgčasa. Kot večina mačotov imata tudi onadva najraje dobre žurke in ženske, obojega seveda ne manjka na porokah – pa še brezplačno je. Pri tem nista pretirano izbirčna, saj ju etična pripadnost slavljencev niti najmanj ne moti, za vsako poroko si izmislita tudi najbolj odbito zgodbo in nato z njo osvojita srca vseh prisotnih. Šarmerja imata svoj skrivni kodeks, ki pa po poroki znanega finančnika in zapletu z družicama, pristane na hudi preizkušnji.

Omenjena poroka namreč velja za poroko leta, zato je junaka nikakor ne smeta zamuditi. Stežka se prebijeta na poroko in hitro najdeta svoji tarči – družici Claire (Rachel McAdams) in Glorio (Isla Fisher) Cleary. Pri zapeljevanju gre Jeremyu vse kot po maslu, medtem ko se John sooča z več težavami, največjo med njimi pa predstavlja Sack (Bradley Cooper), fant ene od družic. A glej ga zlomka, John se zaljubi in v težave potegne tudi Jeremya. Zabava pri Clearyevih tako postreže z mnogimi nezgodami zapeljevalcev… Besedna in situacijska komika ne razočarata niti za trenutek. Ker je smeh pol zdravja, ogled vsekakor priporočamo.

Miran Varga

16. steza

Sploh ne razumem faksov, kaj šele študentov, ki lahko celo leto delajo preko servisa, poleti pa pesek na Pagu, surfanje na Bolu ali še kje južneje, potovanje na Kubo, Dominikansko republiko, Panamo in še kam.
Kaj sem jaz res edina pridna študentka, ki sem na večini predavanj, na prvih izpitnih rokih ter vse in še več, le zato, da bom poleti delala in si prislužila tistih nekaj deset tisočakov. Kot zgleda, ja!

Zaradi turistične sezone se mi je ponudila priložnost in začela sem delati že junija. Ja, posledično to pomeni, da mi je za september ostal en izpit. Mora, celo poletje veš, da te nekaj še čaka, nekaj… Seveda je na našem faksu potrebno narediti vse izpite. Neverjetno, koliko študentov je v naselju in koliko obveznosti jim je ostalo za september. Skoraj večina mojih prijateljev.

Kava je bilo tisto, kar sem v tistem trenutku potrebovala. Prisedla sta še dva sošolca, da ne naštevam! Kje si bila med počitnicami? Kako si se imela? Z zaigranim nasmeškom sem pocukrano izjavila, da sem ful uživala v počitniškem delu ter, da sem spoznala mnogo zanimivih ljudi.”Bull shit,” sem si mislila. “Gremo na biljard!” Vsi trije smo se spogledali, tu ni bilo kaj za razmišljati. “Kaj pa če bi šli na bowling?” sem kolebajoče povprašala že med vrati. “Ja, to,” je završalo od navdušenja. “Ampak, jaz še nikoli nisem,” sem zaskrbljujoče izdihnila. “Pa kaj potem, saj sem tudi jaz bil v soboto prvič.”
Kaki luškani čevlji, kot v kolekciji, komplet s kroglami in stezo, res stilsko. Kljub strokovnim inštrukcijam se je moj met končal popolnoma nenevarno za strumne keglje na drugi strani steze. Saj ni važno, glavno, da nam je fajn. Povsem druga zgodba pa se je odvijala na sosednji progi. Štirje fantje so, čeprav so se “žirafe” športno praznile, odlično zadevali.
Spet sem bila jaz na vrsti in tokrat mi je v dveh metih uspelo sklatiti kar devet kegljev. Zraven pohval pri naši mizi me je presenetil tudi aplavz sosednje mize. Vstal je, se nasmehnil in že iskal kroglo za naslednji met. Z očmi sem ga spremljala, vsak centimeter, vsako potezo, eleganten met, kegljaška poza ter košnja med keglji. Vrnila sem aplavz in najini pogledi so se srečali. Moja soigralca sta bila tako zaposlena s poskusi in eksperimenti, kako vreči kroglo, da sploh nista opazila, da sem bila z mislimi povsem drugje.
Široka ramena mitološkega hrbta so se nadaljevala v mišičasto roko in spretne prste, ki so vsakič znova objeli kroglo in poiskali ustrezne luknje. Spretno jo je dvignil, se še enkrat ozrl in “strike” tudi tokrat ni izostal. Kot na umetniški fotografiji sem videla samo naju, vse ostalo je bila megla. Ozračje je postalo nasičeno in moje misli so se zmeraj bolj oddaljevale od zloščenih stez in padajočih kegljev. “Naj že stori nekaj!” je kričalo iz mene. Po zadnjem metu, ko je mizo napolnila še ena žirafa, je zapustil družbo. Kot duh iz Aladinove svetilke sem mu sledila ter se zavedla šele, ko me je tesno prislonil ob zid v zaprtem prostoru ter me začel nekontrolirano poljubljati ter gristi po vratu, po ramah, po, po,… Zaprla sem oči in se predajala nepopisnim občutkom. Počutila sem se kot šumeča tabletka, ki se v kozarcu bori z vodo v obilici šumov in mehurčkov. Dvignil je majčko ter osvobodil moje velike, a napete joške. Občutek omame se je nadaljeval. Če bi za stanje pred nekaj sekundami lahko rekla, da sem ga nadzorovala, tega trenutno nikakor ne bi mogla več trditi. Padla sem na kolena in gumb za gumbom osvobajala njegovo moškost. Bilo mi je vseeno, bila sem groba, bila sem globoka, bila sem nežna, bila sem strastna. Njegovo ječanje je polnilo temen prostor in razplamtevalo plamen v meni. Kot nemočna zebra sem se predala njegovim krempljem in ponosu, ki je sprva nežno, potem pa zmeraj bolj brutalno prodiral vame ter mi mešal meje užitka in bolečine. Bil je hiter, valovi orgazma so prihajali v sekundnih presledkih. Ni mi bilo dovolj, hotela sem več, stisnila sem krepko ritko, ga začela divje poljubljati ter mu šepetati na uho. Temu se moški enostavno ne morejo upreti, znova je bil z mano, tokrat je bil bolj strasten, globok, gibi so bili usklajeni, skupen tempo je bil neizogiben. Spolzka bowling steza se je bližala Olimpu, neugasljivi ogenj se je bohotil in prihajal zmeraj bližje, kaplje potu so naju spajale. Kot neustavljiva krogla sem se bližala vrhuncu in…Strike. Končala sem v krču in ječanju, valovi ugodja pa so mi mazali sliko. Brez besed sem ga še enkrat objela ter pogledala v tla. “Hvala ti.” Prst mi je prislonil k ustnicam ter me še enkrat poljubil.

“Povsod sva te iskala, kje si pa bila?” je bilo čutiti zaskrbljenost v besedah prijateljev, ki sta samo čudno gledala, ko sem ju pri šanku potrepljala po rami.

Upam, da mi ni pisalo v očeh. 

Od začetkov naseljevanja obvodnih predelov do tehnik plavanja

Kako postati zasvojen z vodo

Stojim na robu bazena. Prsti na nogi se še močneje oprimejo roba štartnega bloka. Zaprem oči, stresem roke, sprostim mišice. Globoko vdihnem in v nosnicah začutim tisti dobro znan vonj po kloru. Odločim se v trenutku – pokrčim kolena, se pripognem in z rokami ob strani oprimem štartnega bloka. Skočim.
Obdajajo me litri in litri prozorne tekočine. Voda. Bistvo življenja. Nujno potrebna v vsakem kotičku našega planeta. Da preživimo – vsak na svoj način. Eni zaradi nuje, drugi zaradi odvisnosti. Prepustim se občutku breztežnosti in tišine. Naredim zavesljaj, pa drugi in tretji. Udarci z nogami sledijo ritmu rok. Ploščice na dnu bazena drvijo mimo mene. Zanimiv, znan pogled, vedno enak. In vendar mi nikoli ne uspe prešteti vseh ploščic na dnu bazena.
Po nekaj sto metrih se ustavim, primem za rob bazena in nekajkrat zajamem sapo. Potem se mi na obraz prikrade nasmeh – ne prvič, ne zadnjič, pa vendar vedno kadar sem v vodi. Uživam.

“Do sedaj je bilo v modi utapljanje, ker plavanje ni bilo popularno!”
Začetki plavanja segajo daleč nazaj, v prazgodovino, ko ljudje vode niso marali, zavračali so jo celo za najnujnejše higienske potrebe. Nekaj kasneje, ko so se začeli naseljevati tudi ob rekah in jezerih, je voda postala življenjskega pomena. Hkrati s  pričetki ribolova se je spremenil tudi odnos takratnih prebivalcev do vode. Kar naenkrat so se bili prisiljeni soočiti tudi z gibanjem v vodi. Obvladati vodo je postal izziv za vsakega.
Antični Grčiji je bila poglavje zase. Tam je za polnopravnega meščana veljal zgolj tisti, ki je znal brati in plavati.
Pisala se je mračna doba srednjega veka. Po dolgih letih zanemarjanja so ljudje ponovno prišli do ideje, da bi bilo pametno narediti nekaj zase, za svoje telo in predvsem za lastno zdravje. Pripomba nekega nemškega športnega pedagoga je bila natanko ob pravem času na pravem mestu: “Do sedaj je bilo v modi utapljanje, ker plavanje ni bilo popularno!”

Od tu naprej lahko govorimo o vpeljavi obveznega učenja plavanja v  vojsko in šolo ter hkrati tudi o razvoju tehnik plavanja – od primitivnega “pasjega plavanja” do človeških gibov žabe in naprej do tekmovalnih tehnik, kot jih poznamo danes (delfin, hrbtno, prsno in kravl). Sočasno z razvojem tehnik se je večala tudi želja po tekmovanju. Tako so se začela prva tekmovanja, glavni akterji šova so bili aristokrati, ki so najpogosteje merili moči s plavalci kolonialnih ozemelj (Indijanci). Današnje plavanje temelji na doseganju čim boljših rezultatov v posameznih plavalnih disciplinah na tekmovanjih svetovnega ranga (evropska in svetovna prvenstva, olimpijske igre) tako v 50 kot tudi v 25 meterskih bazenih. Tekmovalno plavanje pa se počasi in vztrajno širi tudi iz bazenov v jezera, kjer zadnja leta prirejajo tekmovanja v daljinskem plavanju.

Naj bo plavanje rekreacija ali tekmovanje, pomembno je, da se zavedaš svojega znanja in sposobnosti, da se zavedaš in dobro poznaš meje svoje zmogljivosti in nenazadnje, da se naučiš pomagati sebi in drugim, ki se v vodi ne počutijo varno.

Delfin in Metuljček – kakšna je tehnika
Med vsemi urami, ki jih preživim na bazenu, pa naj bo to v vodi ali na robu, se vedno najde kdo, ki pride bližje, nekaj časa opazuje in je tiho, potem pa iz zraka prileti njegov komentar – “Vau, a to je pa delfin? To je pa težko, a ne? Ampak sej to plavajo tud 10 letne punčke ?!?”
Osnova modernega plavanja je “žaba”, iz katere so se preko nekaterih vmesnih tehnik razvile vse danes poznane tehnike. Delfin je tehnika plavanja, ki je nastala iz večini dobro znanega “metuljčka”. Razlika med tema dvema tehnikama je zgolj v gibanju z nogami. Pri metuljčku je udarec z nogami enak kot pri prsnem (=žabi), pri delfinu pa gre za sočasen, bičast udarec z obema nogama v smeri od gladine vode proti dnu bazena in nazaj proti gladini. Zavesljaj z rokami je istočasen – pod vodo v obliki črke S, skozi zrak pa gredo roke čim bolj stegnjene in sproščene  tik nad vodno gladino. Hkrati z rokami, gre iz vode tudi glava, naredimo vdih naprej, s pogledom v smeri plavanja. Bistvena je koordinacija gibov – na en zaveslaj z rokami naredimo dva udarca z nogami.  Tako je za začetnike pomembno, da osvojijo pravilno osnovno gibanje in kasneje pravilno koordinacijo rok in nog. Od tu naprej pa je potrebno delati le še na vzdržljivosti.

Savate priljubljen med študenti

Klub borilnih veščin Akademija Pantera je letos s pomočjo Študentske organizacije v Ljubljani organizirala  poletno šolo borilnih veščin za študente v Portorožu. Poletna šola je potekala v Domu Burja v Seči pri Portorožu. Dogodek je bil namenjejn vsem, ki se radi ukvarjajo s športom, poudarek pa je bil na tematiki borilnih veščin. V ospredju so bili borilni športi savate – francoski boks, kikboks, karate, savate aerobika in veščine mečevanja – canne de combat, bilo pa je poskrbljeno tudi za igre z žogo in plavanje.

Vsak dan se je po vnaprej pripravljenem programu predelovalo različne tehnike naštetih športov in borilnih veščin. Največje zanimanje je požel savate – francoski boks, ki v Sloveniji močno pridobiva na popularnosti. Gre za zelo pestro borilno veščino, kjer ni pomembna moč, ampak je poudarek na lahkotnem gibanju in kreativnosti posameznika. Pri francoskem boksu se uporabljajo ročni in nožni udarci, s tem da so dovoljeni tudi nizki nožni udarci, ki so značilnost savata. Savate je edinstven na področju borilnih športov saj med predpisano opremo poleg značilnega dresa spada tudi obuvalo zaradi katerega se dosti lažje giblje in izvaja tehnike kot pri bosonogih borilnih veščinah. Na poletni šoli se je vsak dan predeloval učni program savate rokavic, podobno kot pasovi pri drugih borilnih športih. Predelali sta se dve stopnji in udeleženci so dobili vpogled v način treningov savata in se seznanili z osnovnimi tehnikami in kombinacijami. Pri izvajanju tehnik gre za sproščene gibe na dotik in prav to daje savatu prednost saj je kontrola udarcev popolna in se vse odvija kot igra. Udeleženci so se seznali in ukvarjali tudi z veščinami mečevanja, kikboksa, boksa, ter savate defansa – tehnike samoobrambe. Ta vadba je potekala pod strokovnim vodstvom svetovno znanega inštruktorja. Urniki tabora in poletne šole so bili oblikovani zelo pestro in končna ocena izvedbe je zelo uspešna.
Vabimo vse mlade, da se pridružijo našim treningom savateja, kikboksa, veščin mečevanja in savate aerobike v Ljubljani. Treningi potekajo pod vodstvom trenerjev z mednarodnimi izkušnjami in uspehi. Študentje se lahko v vadbo vključijo tudi preko ŠOU Športa. Vsi, ki želite izvedeti več informacij o treningih in vpisu lahko pokličete na 040 470 470 ali pošljete mail na savate@email.si, info@akademija-pantera.si ali obiščete našo spletno stran http://www.akademija-pantera.si/.

Koordinator
Sašo Weixler

Strah pred družbo – premagaj ga!

Jesen je za mlade čas novih začetkov, novih izzivov in…novih poznanstev.  Za plašne, sramežljive in nesamozavestne študent(k)e je to še posebej mučno obdobje, ker jih družabne situacije spravljajo v zadrego in nelagodje. Kako to težavo odpraviti in se končno rešiti iz začaranega kroga osamljenosti in tesnobe, je vprašanje, ki tare mnogo ljudi, mnoge bolj, kot si lahko predstavljaš. Če si eden/ena od njih, pa tudi če nisi, pa bi rad/a bolje razumel/a kaj, kako in zakaj socialne fobije, bo tole kot nalašč zate… 

Plašnost ali fobija?
Najbrž vsakega od nas kdaj pa kdaj zagrabi, da bi se umaknil iz družbe, v kateri se nahaja, da bi ji ušel, ker si želi miru ali pa je obkrožen z ljudmi, ki mu niso ravno najbolj simpatični. To seveda še ni plašnost, čeprav gre tudi tu za občutje nelagodja v stikih z drugimi. O plašnosti oziroma bojazni pred družbo na splošno govorimo, ko nas tesnoba in strah pred ljudmi hromi tudi v najbolj vsakdanjih situacijah in smo zaradi tega osamljeni in nesrečni, čeprav si v resnici zelo želimo prijatelje in pestro družabno življenje.

Gre za čustveno motnjo, ki bi jo lahko primerjali z nerazumnih strahom, ki ga nekateri čutijo pred pajki, kačami, višino… Prisotna je že od otroštva dalje, pojavi se v mladostniškem obdobju ali pa nenadno izbruhne kasneje v življenju, čeprav je slednje redko. Eden izmed njenih najpogostejših in tudi najbolj neprijetnih znakov je zardevanje, treba pa je vedeti, da obstaja več vrst plahosti. Tako plašne ljudi delimo predvsem na tiste, ki se niso bili sposobni naučiti družabnih spretnosti, tiste, ki so te spretnosti sicer osvojili, pa jih ne morejo uporabljati zaradi prevelike boječnosti, in one, ki jih tako obvladajo kot uporabljajo, pa se vseeno počutijo plahi. Potem pa so tu še tako imenovani družabni fobiki. Ti v povsem določenih okoliščinah postanejo panični, srce jim začne močno razbijati, tresejo se in se znojijo, sili jih na bruhanje…

Labirint težav
Bojazen pred družbo ni problem, ki bi zadeval le določene kategorije oseb – plahosti in z njo povezanih nevšečnosti se otepa tudi mnogo poslovno uspešnih ljudi, za katere ne bi nikoli rekli, da imajo tovrstno težavo. Je pa res, da si plašni velikokrat že izberejo tak poklic, da jim ni treba biti v neposrednem stiku z ‘zunanjim svetom’, s čimer pa žal le še poslabšajo svoj problem. Čim bolj se namreč izogibaš ljudem, tem težje navežeš stike z njimi, razlagajo psihologi.

In potem se ti zgodi, da se znajdeš sam in osamljen. Trpi tvoje osebno in poslovno življenje, ker si ne upaš začeti resne zveze z nekom, saj veš, da bi tvoje težave vplivale tudi nanj/o, in ker zavrneš napredovanje v službi, saj je neizogibno povezano z večjim številom sestankov in uradnih srečanj… Strah pred ljudmi, ki je lahko povezan s še eno vrsto fobije, z agorafobijo (strahom pred odprtimi prostori), ti bolj ali manj lahko ‘uniči’ življenje. Zato…

Na pomoč!
Roko na srce, gre za nevšečnost, ki jo človek težko sam premaga. Poskusi slediti nasvetom v okvirčku, mogoče ti bo s tovrstno samopomočjo uspelo odpraviti težave pri navezovanju in ohranjanju stikov z ljudmi. Če pa – enkrat ko si opredelil/a svoj problem – ugotoviš, da ti manjka družabnih spretnosti (ustrezno obnašanje v posameznih družabnih situacijah), razmisli o tem, da bi poiskal/a strokovno pomoč. Za premagovanje plašnosti in bojazni pred družbo je primerna skupinska terapija, tako imenovana “desenzitizacija” pa se uporablja predvsem pri tistih, ki trpijo za socialno fobijo, pomeni pa osvajanje tehnik sproščanja v situacijah, ki povzročajo strah in tesnobo. Koristna metoda zdravljenja je tudi trening družabnih spretnosti.

5 korakov, da premagaš plašnost
1. Opomni se, da še zdaleč nisi edini/a s tovrstno težavo.
2. Poskusi ugotoviti, kakšna vrsta plahosti te muči (glej zgoraj) in kako je do nje sploh prišlo. Ne veš? Predstavljaj si, kako razumevajočemu sogovorniku pripoveduješ o svojem problemu. Tako boš lažje spoznal/a, kaj je tisto, kar te teži, v katerih družabnih situacijah se počutiš neprijetno, kakšno je nelagodje, ki ga občutiš, ali vključuje tudi tresenje, znojenje, siljenje na bruhanje in podobno.
3. Ozri se v preteklost in poskusi razumeti izvor svoje bojazni pred ljudmi.
4. Napiši si seznam ciljev, povezanih z vključevanjem v družbo, na primer: šel/la bom na žur h kolegu/ici, na predavanju bom v diskusiji povedal/a svoje mnenje, poklical/a bom na informacije in prosil/a za številko tega in tega… Pri programu samopomoči gre za učenje, torej je treba napredovati postopoma. Začni s preprostimi nalogami, šele kasneje preidi na zahtevnejše. Vsekakor pa vnaprej predvidi morebitne ‘ovire’, pripravi izgovore, da se umakneš, če bi se počutil/a v stiski, in premisli, kaj bi lahko rekel/la in storil/a v določeni situaciji.
5. Ne pozabi, da je vsak začetek težak, sčasoma pa ti bo vse lažje in lažje. Le pogumno!

Balkanart festival

Konec septembra Društvo za promocijo vizualne kulture [dpvk] organizira prvi in edini Mednarodni Balkanart festival, ki združuje kulture vzhoda in zahoda ter zajema kolaž brezplačnega štiridnevnega dogajanja v središču Ljubljane.

V štirih dnevih bodo po ljubljanskih lokalih – vse od kavarn in galerij Minimal, Fraga, Lan, Makalonca, Boheme café, Metropol, Bi-Ko-Fe, pa do Pr’ semaforju, ŠKD Daktari in Reformator -razstavljena izbrana likovna in fotografska dela številnih avtorjev, vsak večer pa se bodo v Fragi, Mačku, Minimalu in Café galeriji ter na Poetu in Pločniku predstavili izbrani dj-ji in glasbene skupine iz Bolgarije, Hrvaške, Makedonije, Romunije, Grčije ter Srbije in Črne Gore.

V četrtek in petek, 29. in 30. septembra, bodo ob 18. uri v Trubarjevem antikvariatu filmske projekcije, ponovitev pa bo še v soboto ob 11. uri. V četrtek, 29. septembra, bo ob 18. uri v kavarni Grand hotela Union tudi okrogla miza s poznavalci Balkana – Aleksandro Balzamović, Alešem Čarom, Nikolaijem Jeffsom, Jurijem Krpanom in Svetlano Slapšak – na temo Estetika Balkana. Festival se bo z noro zabavo presenečenj ter s podelitvijo priznanj in nagrad zaklučil v soboto, 1. oktobra, v Klubu K4.

V sredo, 28. 9., med 15. in 17. uro, ter v soboto, 1. 10., med 17. in 19. uro, v [Terminal00]centru v parku Zvezda za radovedneže pripravljajo tudi druženje z mladimi balkanskimi umetniki. Prav na vse dogodke festivala, z izjemo zaključne zabave v Klubu K4 [500 sit], je vstop prost.
MoJcA OcvirK

Sziget 2005

Že deseto leto se je na otoku sredi Budimpešte zopet zbralo okoli 300.000 ljubiteljev dobre glasbe in kulture. Kaj je tisto, kar avgusta ljudi iz vseh koncev sveta tako množično vleče na Sziget je težko natančno določiti. Številne nevladne organizacije in združenja so vsak dan ponudile priložnost, da se naučite česa novega ali se preprosto prepustite svoji ustvarjalnosti.

Vsako jutro ob desetih se je odvijal brezplačni Tai-chi, številni šotori pa so ponujali tudi jogo in druge oblike meditacije. Fair-trade oz. pravična trgovina, živa knjižnica, Luminarium,  romska združenja, društva za preventivno zaščito pred drogami, judovska skupnost, logične igre, okoljevarstvene organizacije in adrenalinski športi so le peščica ponujenih možnosti. Presenetljivo so bile na Szigetu cene vsaj dvakrat nižje kot v samem mestu, vendar pa je bilo poskrbljeno tudi za tiste socialno ogrožene- s pobiranjem praznih kozarcev/smeti si je lahko vsakdo prislužil dovolj za bivanje, skupnost Hare Krišne pa je vsakodnevno nahranila udeležence v zameno za prostovoljne prispevke.

Neskončnost glasbenih zvrsti…
Ne glede na vse pa glasba ostaja srce festivala, -od etno scen, metala, reggaeja, drum’n’bass-a preko tehnaže, rocka, popa, bluesa, jazza, dance glasbe in drugih zvokov. Najbolj so seveda navduševali nastopajoči na večjih odrih: Ska-P, Morcheeba (zopet z novo pevko), Youssou N’Dour,  Khaled, The Wailers, Brand New Heavies, Mando Diao, Toy Dolls, Skinny Puppy, Hives in Beatstakes. Največ pozornosti so po pričakovanjih pritegnili Underworld, Franz Ferdinand, Nick Cave & The Bad Seeds in Korn. Slednji so zvesto publiko pustili nepotešeno, saj so po nekajminutnem “ogrevanju” oz preigravanju na odru odigrali One (Metallica), Another brick in the wall (Pink Floyd) in nekaj svojih bolj znanih komadov. Zato pa so toliko več navdušenja pobrali Škoti Franz Ferdinand, ki 4. oktobra pripravljajo izid drugega albuma in so se skrbno izogibali nastopanju po drugih festivalih. Med pozitivna presenečenja celotedenske ponudbe nedvomno sodijo Internatinal Noise Conspiracy (ex Refused), Zap Mama in Juliette and the Licks. Slednja se je gladko požvižgala na prepoved stage-divinga in se kar dvakrat vrgla v razgreto publiko.

V svojem dolgoletnem stažu degustiranja študentskih eventov, festov in koncertov lahko popolnoma brez pretiravanja rečem, da je Sziget eden najbolje organiziranih in kvalitetnih festivalov, kar sem se jih kdaj udeležila. Repriza drugo leto je zgolj samoumevna.

KariS

Katarza naprodaj

Časi, ko je zadostovalo, da naj študent za doseg splošne izobraženosti zgolj uspešno opravlja izpite in ostale študijske obveznosti, so že davno minili. In vprašanje je, če so seveda sploh kdaj obstajali. Predvsem 21. stoletje je čas informacijske dobe, čas, ko informacija vedno bolj pridobiva na pomenu, nekateri pravijo celo, da je postala glavno orožje. Vsesplošna razgledanost je zato ključna tako v vsakdanji komunikaciji kot v iskanju zaposlitve. In kulturno dogajanje je zagotovo bazen, iz katerega ne smemo pozabiti črpati, ko skrbimo za razširjanje svojih horizontov. A študentski žepi so po pravilu bolj plitki, vstopnice pa drage. Kaj storiti?

Špela Zorn, vodja vpisa abonmajev v SNG Drama, je med prednosti študentskih abonmajev dodala še programsko zasnovo: “Predstave so na programu ob terminih primernih za študente, saj se abonma prične šele konec oktobra, abonmajskih predstav čez vikende in ob zimskih počitnicah ni”. Dvig kulturne osveščenosti preko študentskih abonmajev je primeren tudi zaradi cenovne ugodnosti, ki ni zanemarljiva. Zgolj za ilustracijo: abonma sedmih predstav v SNG Opera in balet stane manj kot cena vstopnice za eno predstavo za najboljši sedež v redni prodaji.
Študentski abonmaji pa zadovoljujejo tudi ponudnike. Po besedah Damijana Zelnika, vodje odnosov z javnostmi SNG Opera in balet Ljubljana, število teh abonmajev predstavlja velik delež celotnega abonmajskega vpisa, kar kaže na veliko zanimanje mlajše generacije. Tudi v Cankarjevem domu opažajo podobno. Povpraševanje študentov za večino njihovih abonmajev raste, o čemer pričajo večinoma razprodani “študentski sedeži”. Tibor Mihelič, koordinator obiska v Cankarjevem domu, namreč opaža naslednje: “Tuji umetniki presenečeni opažajo, da je na naših prireditvah resne glasbe veliko mladih, česar v drugih državah niso opazili.”
Poznavalci slovenske mitologije se očitno le niso motili, ko so dejali, da se je slovenski narod rodil iz kulture. Glede na to, da so bili naši najvidnejši državotvorniki kulturniki in da v pomembnosti pred politično zgodovino Slovencev prednjači kulturna, lahko zaključimo, da mladi še vedno “bolehamo” za kulturnim sindromom. Ki pa je, da se ne bi narobe razumeli, zelo dobrodošel. S katarzo naprej!

Na področju gledališča, glasbe in plesa nas bo to sezono navdihoval abonmajski trojček AAA. Vsak izmed abonmajev nudi na ogled šest predstav, ki so si med seboj tako različne, da bodo zadostile vsem okusom. Aida je pisana na kožo ljubiteljem klasike, Amelia bo všeč sodobnikom, Agripino pa zaznamujejo veliki spektakli. Med slednjimi veliko obetajo budistični obredni plesi iz Butana – Čam. Na odru Gallusove dvorane bo 15. in 16. oktobra prvič zunaj domovine ob spremljavi orkestra nastopilo 13 menihov in 15 plesalcev iz Kraljeve akademije odrskih umetnosti in menihov samostana Timpu. Zamuditi pa ne kaže tudi baletne predstave Pepelka v okviru abonmaja Aida, kjer bosta odlična kostumografija in prefinjena baletna tehnika popeljali gledalce v svet očarljivosti.

Strah pred bližino?

Gre za situacijo s sošolko na faksu. Punca mi je bila že dalj časa všeč, ampak ker ne spadam med najbolj samozavestne, redkokdaj naredim prvi korak. Nobena od preteklih zvez ni trajala prav dolgo. Kakorkoli, sodelavka je naredila prvi korak in me je povabila na pijačo po predavanjih, začela sva se družiti vse pogosteje, spremembo so opazili tudi sošolci. Telesno se nisva zbližala in tudi sam nisem najinega odnosa dojel kot partnerskega razmerja, pač pa kot prijetno prijateljstvo v katerem uživam.

Stvar je trajala že kar kako leto, ko me je posadila na stol in mi povedala, da goji do mene več kot prijateljska čustva, da si zamišlja kako bi z menoj lahko preživela svojo prihodnost, vidi naju tudi kako vzgajava najine otroke. Bil sem pretresen, sanjalo se mi ni o tem in odzval sem se šele čez čas. Mislil sem si, zakaj pa ne? Potrudil sem se in naredil naslednji korak. Na pomlad sva šla na skupni dopust, hodila na večerje, poskušal sem se ji približati preko masaže, ki jo je sprejela. Kljub temu je in ostaja najin odnos platonski, kar se je tisti trenutek zdelo prav. Po prihodu nazaj se me je začela izogibati, slednjič mi je povedala, da se je prenaglila, da ni pripravljena na kaj bolj resnega in, da ji je telesni stik s katerokoli osebo odveč. Sprejel sem njeno razlago. Zdaj sva v situaciji, ko nama je nelagodno v bližini drug drugega, sva v zadregi in ne veva, kakšen odnos imeti odslej. Po eni strani se mi zdi, da jo je samo stisnilo pred vezanostjo, ki bi se ga dalo pregnati, pa ne vem kako. Bi lahko bilo še kaj drugega?

Ante


Prvo je vsekakor tvoj občutek, ki mu boš moral zaupati pri svojem nadaljnem ukrepanju. Preden pa se lotiš tega, bi bilo dobro ugotoviti, kje je tvoja motivacija za ta odnos. Z “Mislil sem si, zakaj pa ne?” ni jasno, kaj je tisti “zakaj pa ne?” Ali si sčasoma ugotovil, da tudi sam, da čutiš isto kot ona in je zgolj izrekla tisto, česar ti nisi mogel? Ali je bil zgolj ranjen tvoj ponos, ko si pristal na njeno gledanje na situacijo, ona pa se ni več ustrezno odzivala oziroma je zavrnila tvojo pobudo? Ali je po sredi še kaj drugega. Morda te žene naprej zgolj radovednost ugotoviti, kaj tiči za tem odzivom. Odgovori na ta vprašanja so pomembni, da boš vedel, na kak način se lotiti iskanja informacij oziroma, ali jih sploh potrebuješ ter, kaj si boš z njimi začel. Sam namreč navajaš pasivnost v odnosu do partnerstva, skupnega življenja, najbrž tudi družine, zato si je bolje biti prej na jasnem, kot pa potem, ko že odpremo Pandorino skrinjico.
Razlag za reakcije sošolke je več, zagotovo je na mestu najprej ugotoviti njen odnos do sebe in do sveta, njena pričakovanja do življenja oziroma svoje prihodnosti, da boš zmogel ugotavljati, v katerem grmu tiči zajec. Glede na to, da kot razberem, je bilo njeno dejanje enkratno, morda nekontrolirano in prenagljeno, ga lahko tudi obžaluje, česar ti doslej ni uspelo ugotoviti. Iz njenega vedenja je mogoče razbrati tudi ambivalenco; na dopust je zagotovo nisi povabil zgolj iz prijateljskih nagibov, sploh ne po tem, ko ti je dala jasno vedeti kako stojijo zadeve. Tudi nasploh prevladuje vtis, kot da je na neki točki začutila, da bi moral vajin odnos napredovati, naslednji trenutek pa se je tega ustrašila.
Čeprav ti na tem mestu podajam zgolj razlago vedenja in splošen nasvet, je pač tako, da na tej točki manjka preveč konkretnih informacij za konkretna dejanja. Vsekakor pa lahko upoštevaš podano izhodišče. Slednjič upoštevaj tudi dejstvo, da je strah pred telesnim stikom lahko tudi posledica neprijetnih preteklih izkušenj in je, če nameravaš načeti tovrstna vprašanja, potrebna dodatna previdnost.

ŠOU svetovalnica

Pozdravljeni!
Od maja bivam v najemniškem stanovanju s še dvema študentoma. Ob vselitvi sem podpisala najemno pogodbo (obrazec, ki se kupi v DZS) – izpolnjena je bila zelo pomanjkljivo, vendar se takrat nisem obremenjevala s tem. Bila sem naivna in sem najemodajalcu zaupala; prav tako pa tudi oba moja cimra. Pogodbe najemodajalec verjetno ni prijavil na davčni urad, niti je ni registriral. Problem zaradi katerega vam pišem pa je naslednji… Ob vstopu je bilo stanovanje relativno v redu, le kopalnico bi bilo treba obnoviti, saj je bila zaradi vlage popolnoma plesniva. Najemodajalec nam je ob vselitvi obljubil, da bo v kratkem kopalnica obnovljena in nam za ta čas nekoliko znižal najemnino. Po enem mesecu bivanja pa so se začeli problemi. Najemodajalec je skoraj vsak dan prihajal k nam v stanovanje popravljat stvari. Delal je totalno počasi, včasih celo do 2.00 ponoči. Ko je stvari že zamenjal in popravil, jih je čez par dni ponovno začel menjevati. Poleg tega je večkrat z nami mirno posedal in klepetal ali pa gledal z nami kakšno tekmo. To sedaj traja že dobra dva meseca in on je pri nas (če preračunamo v dneve) preživel cca. 3 tedne. Situacija nam gre že pošteno na živce!! Poleg tega je razdejal tudi kuhinjo, ker jo želi zamenjat in ostali smo skoraj brez kuhinjskih elementov. Bili smo 3 dni brez vode in celo 7 dni z WC-jem v zanikrni kleti. Vsi trije študentje, ki živimo v stanovanju, smo se domenili in od lastnika zahtevali nižjo najemnino za mesec junij in za naprej, če bomo tukaj sploh ostali, saj stanovanja že par mesecev ne moremo normalno uporabljati (hrup, umazanija, ni vode, ni elementov,…). Motenje našega bivanja pa je vedno bolj izrazitejše. Pri lastniku smo naleteli na gluha ušesa – popolnoma je nepripravljen na dialog. Kaj lahko naredimo?

Že vnaprej lepa hvala! Ivana


Pozdravljena Ivana!

Tvoja situacija je zelo kompleksna. Naj začnem kar s pogodbo. Pogodba, čeprav pomanjkljiva, velja med pogodbenimi strankami (inter partes) od trenutka, ko je podpisana s strani obeh pogodbenih strank (najemodajalca in najemnika – študenta). Najemodajalec pa je glede na informacije, ki si nam jih posredovala, v več točkah kršil določbe Stanovanjskega zakona (SZ-1, Uradni list RS, št. 69-3312/2003, stran 10633).

Lastnik stanovanja je, kot je razvidno iz tvoje situacije, kršil določbe 92. člena SZ-1, in sicer zlasti naslednje dolžnosti:
– lastnik mora izročiti stanovanje kot predmet najema po najemni pogodbi v stanju, ki najemniku stanovanja omogoča normalno uporabo stanovanja, skladno z veljavnimi normativi in standardi (mislim, da vam normalna uporaba stanovanja, vsaj v zadnjem času, ni bila omogočena);
– lastnik mora v 30 dneh od sklenitve pogodbe le-to prijaviti pri pristojnem davčnem uradu in jo v istem roku tudi registrirati pri pristojnem registrskem organu (v Ljubljani je to Javni stanovanjski sklad MOL, na Zarnikovi 3) – za posamezno kršitev je predvidena globa v višini 100.000 do 300.000 tolarjev (169. člen SZ-1).

Ena izmed obveznosti najemnika – študenta je, da dvakrat (2X) letno dopusti lastniku stanovanja oziroma njegovemu pooblaščencu vstop v stanovanje, da le-ta preveri, kako najemnik uporablja stanovanje ali da opravi morebitna popravila oz. izboljšave. Glede na tvoj opis situacije sklepam, da je najemodajalec večkrat prihajal v vaše stanovanje tudi brez namena, da bi popravil/obnovil stvari v stanovanju. Poleg tega SZ-1 med drugim določa, da se morajo popravila oz. izboljšave opraviti v najkrajšem možnem času in z motnjami, ki najmanj prizadenejo najemnika. Lastnik pa mora najemnika o nameravanih posegih v stanovanje v primernem roku obvestiti. Če so posegi takšne narave, da zahtevajo začasno preselitev najemnika (kar menim, da so pri vas bili – vsaj nekaj dni), je lastnik dolžen opraviti prenovo čim hitreje. V primeru začasne preselitve najemnika mora lastnik najemniku zagotoviti nadomestne prostore na njegove (najemodajalčeve) stroške (glej še 99. člen SZ-1).
 
Poleg vsega povedanega, ima najemnik pravico zahtevati sorazmerno zmanjšanje najemnine za čas, ko stanovanja ni bilo mogoče normalno uporabljati (100. člen SZ-1). V tvojem primeru npr. za čas, ko ste bili brez tuša/kopalne kadi, WC-ja, brez možnosti kuhanja,…

Glede na vse navedeno, ti v prvi vrsti svetujem, da se na najemodajalca – lastnika ponovno obrnete (vsi najemniki skupaj) z zahtevo za  sorazmerno zmanjšanje najemnine. Dobro bi bilo, da se dobro pripravite in  da očitke najemodajalcu podkrepite z zgoraj navedenimi določbami SZ-1. Poleg tega mu lahko namignete, da bi bila za stanovanje in pogodbe verjetno zelo zainteresirana tudi Stanovanjska inšpekcija (v Ljubljani na Vilharjevi 33). Če se še vedno ne bo dalo vzpostaviti dialoga (čeprav osebno mislim, da se bo lastnik pripravljen pogajati), pa se mirne duše obrnite na prej omenjeno inšpekcijo. Poleg tega vam v tem primeru toplo priporočam, da si začnete iskati novo nastanitev. Pri iskanju sobe in svetovanju v zvezi z najemnimi razmerji smo vam v pomoč tudi v Brezplačni posredovalnici sob za študente – m2. Srečno!

Tina

piksel
Nastavitve piškotkov
Logo revija Študent

Spletišče s piškotkom dodeli obiskovalcu serijsko oznako, da ga prepozna ob ponovnem obisku.

Nujni piškotki

Piškotki, nujno potrebni za delovanje strani, zagotavljanje varnosti in prenos podatkov.

Analitični piškotki

Piškotki anonimizirane Googlove analitike nam omogočijo merjenje rasti ogledov.