Samopoškodovanje

Sem 24-letna študentka podiplomskega študija. Sem aktivna, športnica, dobrega telesnega zdravja, odlična študentka, priljubljena med vrstniki, imam honorarno zaposlitev, ljubečega in ambicioznega partnerja, s katerim načrtujeva skupno prihodnost. Navzven je moje življenje kot v hollywoodskem filmu. V resnici pa se počutim izpraznjeno, kot da bi vsi občutki v meni umrli, moji odzivi so le še naučeno prilagojeni. Težave opažam že dalj časa, vendar sem vse skupaj potiskala na stran. Prišlo je do točke, ko ne bi mogla reči niti, da sem zaradi te praznine nesrečna, žalostna ali razočarana. V sebi se počutim mrtvo, sem kot zombi, a se hkrati čutim dolžno izpolnjevati svoje obveznosti, saj ne želim razočarati svojih bližnjih. Bivanje v lastni koži je postalo neznosno. Vsej otopelosti navkljub pa sem našla način, da obudim svoje občutke. Brala sem o bolečini, o prizadejanju bolečine lastnemu telesu. In to tudi poskusila. In pomagalo je, počutila sem se bolj živo, čeprav je bilo vmes trpljenje, sem ga obvladovala z močjo volje, bila sem močna. Vendar pa ni več tako. Postalo je navada, ki me obvladuje, moram jo skrivati, a brez nje ne zmorem. Ne vem, kakšna bi lahko bila druga pot.

Tijana

Telo ostaja nosilec našega doživljanja in čutenja, čeprav se zdi, da je v potrošniškem svetu postalo objekt obvladovanja, discipliniranja, ki nosi možnosti preoblikovanja. Čustva, tako pozitivna kot negativna, so plod različnih hormonskih stanj ter sprememb, vstopnica do katerih je lahko tudi telo. Znane so “obsedenosti” s tetoviranjem in prebadanjem telesa, doživljanjem nepopisne ekstatičnosti ob vrisovanju vzorca na kožo, pri čemer je prisotna tudi bolečina. Nanjo je vezan poseben občutek ugodja, ki ga želi oseba ponovno doseči. Podobno je pri samoprizadejanju poškodb. V telesu se sočasno sprostijo še drugi hormoni, ki nas spodbujajo v ponavljanje prijetnih aktivnosti (sproščajo se npr. pri spolnosti), hkrati pa ublažijo bolečino ob telesnih poškodbah. So tudi nosilec nekemičnih odvisnosti – s spolnostjo, hazardiranjem, samopoškodovanjem. Kot pri vsaki drugi odvisnosti je prvi korak abstinenca. Zato je ključno, da čimprej prenehaš s svojim početjem – le tako se boš vrnila na izhodiščno točko, s katere boš lahko gradila drugačen svet, tistega, ki ti je bližje in si ga bolj želiš, kjer boš čutila in doživljala. Če ugotavljaš, da tega ne zmoreš sama, nujno poišči strokovno pomoč.

Čustveno otopelost, odsotnost doživljanja in občutek notranje omrtvelosti povezuješ s svojo storilnostno naravnanostjo, ob kateri si pozabila nase. Morda gre za odraz nekega depresivnega stanja, ki ga znamo dandanes uspešno obravnavati in zdraviti. Pozabiti pa moraš na strah, da bi bili drugi razočarani, ker nisi takšna, kot misliš, da se od tebe pričakuje. Ljudje, ki so ti blizu, si te želijo urejene, iskrene in resnično zadovoljne. Ne želijo maske, fasade, za katero se skrivaš in na katero so vezane tvoje težave.

Seveda si ključna oseba pri nadaljnjih odločitvah ti sama. Obstajajo namreč tudi drugi načini, s katerimi si lahko pomagaš pri oživljanju svojega notranjega sveta. Začni z usmerjanjem pozornosti na odtenke in nianse svojega razpoloženja in s tem povezane dogodke in situacije. Zavedaj se teh stanj, jih vrednoti in slednjič obvladuj na tvorne, konstruktivne načine. Za tem pa se skriva svet neslutenih možnosti; gre za pot, na katero se je vredno podati.

Svetovalnica ŠOU

Čao, zanima me nekaj glede stanovanja. Če se mi uspe vpisati na faks v Ljubljani, bi potrebovala študentski dom ali drugo stanovanje. Kako je s tem? Svetovalka na šoli nam je omenila nekakšen rok – do 10. avgusta?
Hvala! Lea.

Živjo, Lea!
Pravo vprašanje ob pravem času 🙂
Če začneva pri omenjenem roku – 10. avgust – to je rok, do katerega moraš oddati prošnjo za sprejem v študentski/dijaški dom ali za bivanje pri zasebniku s subvencijo. Prošnjo kupiš v vsaki knjigarni ali papirnici, veliko informacij pa najdeš tudi na spletni strani študentskih domov www.stud-dom-lj.si. V pomoč ti je lahko tudi telefonska številka 01/42 32 122.
Na odobritev prošnje za študentski dom, ki je najbolj zaželena oblika bivanja v času študija, vpliva več stvari. Prvi dejavnik je materialni položaj tvoje družine, oddaljenost kraja študija od kraja stalnega  prebivališča, učni uspeh v srednji šoli, pa tudi izjemni dosežki na športnem področju, zdravstvene težave in podobno. Vse omenjene kategorije prinašajo določeno število točk in več točk zbereš, več možnosti imaš, da boš dobila sobo v študentskem domu – in to dokaj hitro. Če boš potrebovala pomoč pri izračunu točk ali imaš dodatna vprašanja na to temo, nas pokliči, pa bomo skupaj preverili, kako in kaj.

Če te življenje v študentskem domu ne mika, si seveda lahko sama poiščeš (zasebno) sobo v Ljubljani. Julij in avgust bosta ravno prava za to, saj je takrat ponudba sob relativno velika, cene pa za odtenek nižje od tistih jeseni. Priporočam ti, da najprej pomisliš na morebitne znance in sorodnike v Ljubljani – morda ti oni lahko oddajo sobico za študij. Saj veš – tako najemodajalce poznaš, pa tudi cena je lahko nekoliko bolj ugodna. Dobra možnost je tudi ta, da skupaj z nekaj prijatelji poskušaš najti nekoliko večje stanovanje – kar je tudi ceneje. Če ne veš, kje bi se iskanja lotila, ti za začetek priporočam, da preveriš pri naši brezplačni posredovalnici sob m2, kjer ti bomo pomagali s prvimi nasveti ter s podatki o prostih sobah in stanovanjih. Vse naše storitve so brezplačne, za dostop do podatkov pa boš morala predložiti dokazilo o statusu dijaka ali študenta.

Če se boš odločila za bivanje pri zasebniku na prostem trgu, ne pozabi na skletnitev najemne pogodbe še pred vselitvijo. Tudi pri tem ti lahko pomagamo: naši kolegi, pravni svetovalci, ti bodo povedali, kaj mora pogodba vsebovati, v kaki obliki mora biti sklenjena in navsezadnje – čemu sploh služi. Torej … naj velja kot povabilo – poišči nas 😉

Mario, socialno svetovanje

Hejla. Poleti prihaja k meni prijatelj iz Nemčije, študent računalništva. Zanima me, kako naj se lotim iskanja stanovanja zanj (večino časa bo sicer lahko pri meni, ne pa vedno), kam naj ga sploh peljem, kaj pokažem. Ali se pri vas na ŠOU ukvarjate tudi s temi vprašanji ali samo svetujete glede faksov?
Filip, Ljubljana

Hej, Filip. Seveda naše delo ni “samo” svetovanje glede faksov. Če si reden bralec te rubrike, potem veš, da so naša področja dela precej bolj široka. A pustimo zdaj to, zanima nas tvoj prijatelj.

Za začetek bo najbolje, da se s prijateljem oglasita pri naših informatorkah, ki polne koristnih podatkov prežijo na morebitne zaintereseirane študente in druge obiskovalce – na novi ŠOU infotočki, ki deluje na Trubarjevi 7, torej v samem centru Ljubljane. Naloga deklet, ki tu delajo, je svetovanje, kako naj se človek v Ljubljani znajde, kam se splača na dobro zabavo, razstavo, koncert ali kam na izlet. Seveda je veliko odvisno od “okusa” tistega, ki išče informacije, zato se na infotočki trudijo, da bi zbrali karseda raznolike nasvete. Tako so inforamtorke “na tekočem” z dogajanjem tako na Metelkovi kot v Globalu, poznajo razstave na Ljubljanskem gradu ali pa v Škucu. Torej – za vsakogar se najde nekaj in prepričana sem, da se bo tudi zate in za tvojega prijatelja. Na ŠOU infotočki ti pomagajo tudi pri iskanju namestitve. Zelo dobro sodelujejo z Zavodom ŠOU Hostel Celica, kjer z veseljem prenoči marsikateri študent. Če je Celica polno zasedena, študente usmerijo na druge naslove, infotočka pa nudi tudi podatke o prostih sobah pri zasebnikih. Na voljo so tudi razne brezplačne publikacije (Vegescena, revija Študent, Tribuna, Air Beletrina …), promocijske zloženke ŠOU v Ljubljani, letaki, zemljevidi, vodiči po Ljubljani in Sloveniji.

Če bosta imela  “zahtevnejša” vprašanja, bodo punce vedele, kako pomagati. Infotočka namreč odlično sodeluje s Študentsko svetovalnico ŠOU v Ljubljani, pa z Resorjem za mednarodno sodelovanje, ki pri nas posebej skrbi za tuje študente … Začne se torej na Trubarjevi 7 … konča pa pri odgovorih na vsa vprašanja. Da bo vse potekalo gladko, priporočam, da pokličeš na Infotočko še pred prijateljevim prihodom – 01/ 433 10 76.

Pa veliko poletnih radosti!

Sanja, socialno svetovanje

Nogomet od antike do Nemčije 2006

Zgodovina nogometa, igre, ki bo v tem mesecu ohromila običajno življenje na planetu, je dokumentirana vsaj od leta 1846, ko so angleški študentje prvi zapisali pravila in ustanovili prve klube. Toda že v precej starejših obdobjih so različne civilizacije igrale nekaj podobnega današnjemu nogometu. Prepir o tem, kdo je bil prvi, je med zagovorniki različnih teorij precej glasen.

Nekaj zgodovine
Na Kitajskem so našli dokaze, da so se ob igri z žogo oziroma vsaj v vodenju žoge z nogami zabavali že v časih dinastije Han (206 pr. n. š – 220 n.š.), v tem času pa je bilo urjenje z žogo tudi del vojaškega učnega programa. Na drugem koncu sveta, v Grčiji, so prav tako ostali naslikani dokazi o tem, da so nogomet oziroma obliko udejstvovanja z žogo gojili že v antiki. Predvsem Špartanci so igrali “pranogomet”, o tem pa pričajo tudi slike na vazah in mozaikih. V Srednji Ameriki so visoko razvite indijanske kulture prav tako gojile igro z žogo, ki je do določene mere spominjala na nogomet, le da je imelo tekmovanje precej večji pomen kot današnje zbiranje pokalov in medalj. V Evropi se je v poznem srednjem veku razvila igra z žogo, ki pa je imela
manj današnjih nogometnih značilnosti, zato pa več znakov bojnih oziroma borilnih športov. V Angliji so že takrat bili bližje sodobnemu nogometu, le da so v precej grobi igri boja z žogo sodelovale cele vasi, cilj pa je bil žogo spraviti skozi mestna vrata nasprotne ekipe.

Pravila
Prelomnica sodobnega nogometa je leto 1846. Takrat so študentje univerze Cambridge v Angliji prvi napisali pravila nogometne igre, enajst let pozneje pa so v Sheffieldu ustanovili prvi nogometni klub. Leta 1863 je v Londonu nastala nogometna zveza (FA), prvo profesionalno združenje nogometnih ekip na svetu. Za prvega prvaka so leta 1889 v Angliji razglasili moštvo Preston West End. Tudi prva “državna” tekma sodi v okvir angleške nogometne zgodovine, leta 1872 sta se v Glasgowu pomerili ekipi Škotske in Anglije.

Danes
Glede na število aktivnih in pasivnih nogometašev po svetu ne bo prav nič čudnega, da bo igra 22 igralcev z eno žogo, za en mesec ustavila svet. Mednarodna nogometna zveza (FIFA) se lahko
pohvali z več kot 200 članicami in 250 milijoni aktivnih igralcev. Med zares aktivnimi je 80 odstotkov starejših od 18 let, delež žensk pa je okrog 17 odstotkov, torej 43 milijonov nogometašic po vsem svetu. Številke, ki jih predvidevajo doseči med letošnjim SP, so osupljive.
Medtem ko si je 64 tekem na zadnjem SP skupno ogledalo 30 milijard navdušencev po vsem svetu, bo letos po predvidevanjih strokovnjakov skupna številka ogledov nogometnih tekem iz Nemčije dosegla 33 milijard.

Rekordi
Največ naslovov svetovnih prvakov: 5 Brazilija (1958, 1962, 1970, 1994, 2002)
Najvišja zmaga: 10:1 Madžarska – Salvador (1982)
Največ golov na eni tekmi: 12 (1954 Avstrija – Švica 7:5)
Najdaljši niz brez poraza na SP: 13 tekem – Brazilija (11-2-0), 1958 (6), 1962 (6), 1966 (1)
Največ golov reprezentance na enem SP: 27 Madžarska 1954
Največ nastopov na SP: Brazilija (na vseh SP doslej)
Največ nastopov v finalnih tekmah SP: Nemčija 7 (1954, 1966, 1974, 1982, 1986, 1990, 2002)
Največ golov na eni tekmi SP:  5 Salenko (Rusija – Kamerun 1994)
Največ golov na SP: 14 Gerd Mueller (Nem), 1970-74
Najdaljši niz brez prejetega gola:: 518 minut, Walter Zenga (Ita) 1990
Največ tekem na SP: 25 Lothar Matthaeus (Nem), 1982-98
Največ ljudi na nogometni tekmi se je zbralo na tekmi med Brazilijo in Urugvajem na svetovnem prvenstvu julija 1950. Na stadionu Maracana Municipal Stadium (Rio de Janeiro) se je zbralo neverjetnih 199.854 ljudi!

Spet na ulice

Na pogajanjih med predstavniki Študentske organizacije Slovenije in vlado se je zataknilo pri študentskem delu. Vladna pogajalska stran se je zavzemala za omejitev študentskega dela na skupno največ 120 dni dela v letu, na kar predstavniki študentov niso pristali. Tako sta se pogajalski strani po skoraj šestih urah pogajanj razšli brez dogovora, zato so študentje 24. maja pravico spet iskali na ulici.

Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan je izrazil obžalovanje, da so študenti odklonili zadnjo ponudbo, ter jih pozval k premisleku, saj je vladna stran, kot pravi minister, veliko popustila, z ultimati pa se je izredno težko pogajati. Zupan je tudi pojasnil, da je vlada od skupno 13 zahtev ugodila skoraj vsem, saj je popustila pri šolninah, obljubila 20.000 štipendij in pristala na ustanovitev neodvisne javne agencije. Predsednik ŠOS Miha Ulčar je na to odgovoril, da so se v ŠOS pripravljeni pogovarjati o kakršni koli omejitvi študentskega dela šele takrat, ko bodo tudi drugi socialni transferji urejeni. Sicer pa so z vlado po njegovem mnenju zaprli le štiri poglavja od 13. Zato se bodo, kot je povedal Ulčar, pogovarjali le še s predsednikom vlade.
Vlada pa namerava pred nadaljevanjem pogajanj s študenti počakati, da se vodstvo Študentske organizacije Slovenije konstituira oziroma da organizacija dobi legitimno vodstvo. Menijo, da ŠOS namreč nima predsednika, mandati vodstva pa so potekli. Sicer vlada namerava v prihodnjih mesecih dokončno urediti nekatera vprašanja, povezana s študentskim delom. Srednjeročno ima država namen zagotoviti bistveno več sredstev za financiranje izobraževanja ter za štipendije, načrtujejo pa tudi vrsto drugih ukrepov za povečanje kakovosti študija in s tem izobrazbe, je dejal Janez Janša. Na drugi črni sredi, ki ni bila, vsaj kar se vremena tiče, na strani študentov, se je po podatkih ŠOS-a zbralo tri tisoč študentov, podatki policije pa govorijo o nekaj sto udeležencih. Demonstracije naj bi stale 19 milijonov tolarjev, česar pa Ulčar ni ne potrdil ne zanikal. Ob glasbeni spremljavi nekaterih in podpori Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ter nekaterih poslancev pa so se našli tudi takšni, ki se z demonstracijami niso strinjali. Na nasprotnih bregovih z različnimi transparenti torej, a vsi pod oblaki, ki so tokrat delovali kot tuš – zelo hladen. Za nameček so v preteklih dneh iz ŠOUM-a sporočili še, da Ulčarja za ponovnega predsednika ŠOS, niso podprli.

 

Dvorane še ne bo

Študentje z novim študijskim letom ne bodo dobili nove športne dvorane. Gradnja dvorane naj bi se pričela že marca letos in zaključila oktobra, a se je zataknilo pri podpisu soinvestitorske pogodbe.

Idejni projekt graditve Študentske športne dvorane Gerbičeva je ŠOU v Ljubljani pripravil leta 2004 in še istega leta s takratnim Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport podpisal pismo o nameri o sodelovanju pri projektu izgradnje. S tem se je ministrstvo zavezalo, da bo kot soinvestitor za dvorano prispevalo 4642 kvadratnih metrov zemljišča ob Gerbičevi ulici na Viču. Ministrstvo za šolstvo, ki je legitimni naslednik zemljišča, tega doslej še ni storilo, so se pa predstavniki ministrstva in ŠOU sestali 25. maja in v skupni izjavi za javnost zapisali: “Na današnjem sestanku MŠŠ in ŠOU v Ljubljani so bili narejeni konstruktivni koraki v smeri uresničenja graditve Študentske športne dvorane Gerbičeva, s katero bi študentje dobili nujno potrebno športno dvorano v Ljubljani za študijske in obštudijske dejavnosti. Predstavniki ministrstva in ŠOU v Ljubljani so pregledali dokumentacijo projekta in se dogovorili  o nadaljnjih postopkih, ki so potrebni za začetek graditve Študentske športne dvorane Gerbičeva.” Več informacij nobena od strani ni hotela dajati, sledili naj bi nadaljnji sestanki. Študentje so zadnjo športno dvorano dobili leta 1973, ko je v Ljubljani študiralo nekajkrat manj študentov. Nova bo sestavljena iz montažnega in zidanega dela, ki bosta skupaj ponujala 2800 kvadratnih metrov uporabnih površin. V montažnem delu bo dvorana z igriščem za rokomet ali mali nogomet in plezalno steno, v zidanem pa še manjši vadbeni prostori za fitnes, sprostitev (wellness), borilnica, plesna dvorana, bife, slačilnice in prostori za študentske športne organizacije.
Celotna naložba je vredna približno milijardo tolarjev. Od Fundacije za financiranje športnih organizacij in Ministrstva za šolstvo in šport je ŠOU za dvorano prejel 260 milijonov tolarjev, ostalo pa bo ŠOU Šport zagotovil iz lastnega poslovanja in s kreditom, ki ga bodo 15 let odplačevali iz pričakovanih 45 milijonov tolarjev letnega dobička nove dvorane.

Irena Žgavc

Že 10 let v boju za knjigo

Letos praznuje Študentska založba 10. obletnico svoje razvejane in živahne knjižne dejavnosti. Čeprav gre za eno manjših in mlajših slovenskih založb, pa je s svojim izbranim domačim in prevodnim knjižnim programom – leposlovnim, esejističnim in humanističnim – postala eno osrednjih stičišč in izvirov literarnega življenja.

V desetih letih se je pod okriljem Študentske založbe razvilo in uveljavilo pet knjižnih zbirk. Med njimi je prav gotovo najbolj prepoznavna leposlovna zbirka Beletrina, ki je v zadnjih letih postavila nove standarde kakovosti na področju izdajanja leposlovja. Izredno kakovosten in intelektualno vznemirljiv program najdemo v zbirkah Koda, Claritas, Scripta, prav tako v  Časopisu za kritiko znanosti, ki izhaja že več kot trideset let in je najstarejša zbirka Študentske založbe.
Pod založbino streho sta zrasla tudi dva vrhunska literarna festivala: mednarodni pesniški festival Dnevi poezije in vina – Medana, ki že 10 let konec avgusta popestruje dogajanje v Goriških Brdih in obiskovalcem prestavlja mlade pesnike in pesnice s celega sveta, ter Festival zgodbe – Fabula, ki je letos zaživel s popolnoma novim konceptom. Trajal je skoraj mesec dni, če upoštevamo še nekatere dogodke, ki so bili del festivala, tudi dlje. Tujih gostov je bilo manj, a so bili zato toliko bolj izbrani in prav vsakemu se je namenjena posebna pozornost. Posebno draž je festival dobil tudi z Dnevnikovo Fabulo – nagrado za najboljšo zbirko kratke proze.
Ker deseta obletnica ni čas za tarnanje, čeprav knjigi grozijo višji davki in nižja subvencijska podpora kot kdajkoli prej, je Igor Brlek, direktor Študentske založbe, okrogli jubilej pospremil z naslednjimi besedami: “Pred desetletjem se je v prvem katalogu s simboličnmim imenom “Zrno”, zapisalo, da si želimo, da bi iz zrna, ki smo ga zasejali, zraslo drevo, katerega krošnja bi dala prijetno senco bralcu, ljubitelju literature. Veseli nas, da je drevo zraslo in razvilo bogato krošnjo, na kateri danes rastejo in cvetijo številne knjižne izdaje, ki predstavljajo vrhunski bralski užitek.”
Po dveh okroglih jubilejih v času svojega delovanja – 100. knjigi leposlovne zbirke Beletrina in 10. obletnici založbe – lahko Študentsko založbo imenujemo stalnica na založniškem trgu. Do sedaj so izdali skoraj 500 naslovov, predvsem pa se, kot se za študentsko založbo spodobi, zavzemajo za to, da imajo na voljo zmeraj ugodne študentske nakupe. Ravno ob svoji 10-letnici ustanavlja Študentska založba knjižni klub z namenom omogočiti bralcem svojih knjig 20% cenejši nakup in aktualne informacije o knjižnih novostih. Klub ne bo zavezoval k nobeni obveznosti, nudi le kopico ugodnosti. Korenito so tudi posodobili svojo spletno stran, ki zdaj nudi izčrpne informacije o vseh naslovih, avtorjih, dogajanjih v zvezi z založbo in omogoča nakup preko spleta. Več na www.studentskazalozba.si

Nina Kokelj

Fotografski natečaj Crossing glances

Natečaj je namenjen je mladim profesionalnim in amaterskim fotografom, rojenim med 1. januarjem 1975 in 3. julijem 1988, ki prihajajo iz naslednjih držav: Cipra, Španije, Francije, Grčije, Italije, Malte, Slovenije, Alžirije, Egipta, Izraela, Jordanije, Libanona, Maroka, Sirije, Palestinskih ozemelj, Tunizije in Turčije. Podprla ga je Evropska komisija,  namen pa je spodbujanje medsebojnega razumevanja med mladimi, ki živijo na obalah Mediteranskega morja. Fotografija lahko prispeva in spodbuja k dialogu med mladimi s severa in juga. Podobe vzbujajo čustva, razkrivajo način bivanja, izražajo različne poglede in poudarjajo raznolikost v tem svetu, ki postaja vse bolj homogen. Mednarodna strokovna žirija, ki jo bodo sestavljali vodilni predstavniki sveta medijev, zabave in fotografije, bo izbrala 17 zmagovalcev, ki se bodo udeležili otvoritve skupne razstave v Rimu, kjer se bodo srečali s številnimi priznanimi osebnostmi iz sveta medijev, zabave in fotografije. Več informacij in podrobnejša navodila in pravila za sodelovanje so na voljo na: www.euromed-crossingglances.org. Rok za oddajo prispevkov je 3. julij 2006.

Ping Pong v Mariboru

Med 4. in 9. julijem 2006 bo v organizaciji Univerzitetne športne zveze Maribor v Mariboru potekalo Svetovno univerzitetno prvenstvo v namiznem tenisu, kjer se bodo zbrali najboljši študentski igralci namiznega tenisa z vsega sveta. Velik športni dogodek bo potekal v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja pod budnim očesom Mednarodne univerzitetne športne zveze (FISU), ki je zadolžena za organizacijo univerzijad in svetovnih univerzitetnih prvenstev. Na tekmovanje je prijavljenih že več kot 300 tekmovalcev in njihovih spremljevalcev iz 31 držav z vseh petih kontinentov (med atraktivnejšimi naj omenimo le Brazilijo, Kitajsko, Tajvan, Južno Korejo, ZDA, Rusijo, Ekvador, Japonsko… in veliko evropskih držav). Svetovna univerzitetna prvenstva se odvijajo podobno kot univerzijade na vsaki dve leti in to v tistih športnih disciplinah, ki niso del rednega programa univerzijad. Od leta 2007 naprej bo postal namizni tenis del obveznega programa letnih univerzijad. Tako bo Svetovno univerzitetno prvenstvo v namiznem tenisu v letu 2006 organizirano zadnjič in ta čast bo pripadla prav Sloveniji oz. mestu Maribor kot prizorišču največjega študentskega športnega dogodka na naših tleh v dosedanji zgodovini naše dežele. Vabljeni!

Axe Click

Ob predstavitvi nove dišave so zaključni show pripravili v ljubljanskem Koloseju. Poleg vseh 300 sodelujočih s prejšnjih dogodkov se je tokrat zvrstilo še 80 tekmovalcev, ki so imeli kar težko nalogo, saj so se morali spoprijeti s točno določenimi pravili igre zapeljevanja. Zavihteti so se morali na mehanskega bika in zdržati na njem dve minuti. Hkrati so morali loviti 5 različnih gest zapeljevanja, ki so jim jih pošiljala Axe dekleta. Vse geste so morali tekmovalci zabeležiti na svoj Axe Clicker in če se je po dveh minutah na mehanskem biku število clickov ujemalo s številom gest, ki so jim jih namenila Axe dekleta, so prejeli poleg Axe paketa še dve vstopnici za katero koli kino predstavo v Koloseju. Zabavo so popestrili udeleženci prvega resničnostnega šova Bar, Klemen, Mišo in Sara, poleg teh pa se je z nalogo osvajanja spoprijelo še nekaj drugih znanih imen, kot sta Trkaj in Leon iz oddaje Sanjska ženska. V zaključnem tekmovanju pa sta se pomerila še finalista oddaje Sanjska ženska, Adel in Saša.

Kako bomo jedli leta 2016?

Ste kdaj razmišljali o tem? Tudi če niste, pa vas tema zanima in imate kreativno, inovativno oblikovalsko žilico, se lahko preizkusite na Electroluxovem oblikovalskem laboratoriju 2006. Electroluxov oblikovalski laboratorij je natečaj za študente oblikovanja z vsega sveta, ki ga v Electroluxu organizirajo že četrtič zapored, zato ste nanj vabljeni tudi vsi študenti, ki oblikovanje študirate pri nas. Prvič bodo letos v sodelovanju z revijo Ambient pripravili tudi lokalni izbor, ki bo zmagovalcu omogočil preboj v regionalno tekmovanje, hkrati pa mu dal priložnost, da se predstavi širši slovenski javnosti. Poleg tega ga bo podjetje Electrolux Ljubljana nagradilo s potovanjem na londonski dizajnerski dogodek 100% Design. Electroluxov oblikovalski laboratorij 2006 vam ponuja priložnost, da pokažete svoje znanje in inovativnost na področju zdravega shranjevanja in priprave hrane. Izziv je torej, da oblikujete čim bolj inovativne koncepte gospodinjskih aparatov za shranjevanje in/ali pripravo hrane, ki bodo pripomogli k izboljšanju oz. povečanju zdravih prehranjevalnih navad. Na natečaj se prijavite preko spletne strani www.electrolux.com/designlab, kjer najdete tudi več informacij o natečaju, rok za oddajo izdelkov pa je petek, 18. avgust 2006. Vsi finalisti bodo deležni enotedenske oblikovalske delavnice v Barceloni, zmagovalec poleg tega prejme denarno nagrado v višini 5.000 evrov, drugouvrščeni 3.000, tretjeuvrščeni pa 2.000 evrov.