Si lahko zamisliš poklic, pri katerem večino svojega časa namenjaš osvajanju in zapeljevanju? Plačujejo te, da fantaziraš, sanjaš in ustvarjaš! Zate meje ne obstajajo, edina meja je nebo! Tudi tako lahko vidiš poklic pisca oglasov!

Med novimi poklici, ki jih je prineslo tržno gospodarstvo, je tudi poklic pisca oglasov. Slovenski jezik pozna kar nekaj besed, ki skušajo določiti poimenovanje poklica in dejavnosti: tekstopisec, pisec oglasov, pisec oglasnih besedil, snovalec sporočil,… Pa vendar noben izmed izrazov ne določa pravega pomena. Pisec oglasov je oseba, ki išče izvirne rešitve, ideje, snuje komunikacijske koncepte, se poglablja v želje in potrebe različnih ciljnih skupin, piše scenarije, brska po svoji glavi, glavah drugih ter skuša jasno, prepoznavno in prikupno oblikovati pomembna sporočila. Veliko nalog za eno besedo?

Sam sem si v življenju vedno želel ustvarjalno in raznoliko delo. Že v mladosti sem se odlično razumel z domišljijo in tako že kmalu zarisal svojo življenjsko pot. Zanimivo je, da za snovalca idej pravzaprav ni posebne izobraževalne institucije. Zato prihajajo iz najrazličnejših vrst: komunikologi, ekonomisti, jezikoslovci ter celo strojniki in farmacevti. Zanimivo je, da veliko izmed mednarodno uveljavljenih snovalcev idej prihaja iz umetniških področij.

ključni elementi
Vsak snovalec idej mora pri delu upoštevati nekaj pomembnih dejstev. Besedilna in slikovna sredstva, ki jih uporablja, morajo biti jasna in enostavna. Bralec revije za ogled oglasa v reviji povprečno porabi cca. tri sekunde! Slika in besedilo morata biti zato tako jasna in učinkovita, da že v kratkem času vzbudita zanimanje za vsebino. Poleg tega je pomembno, da pri oblikovanju idej upoštevamo medije in njihove lastnosti, ki so nam na voljo. Veleplakate ob cestah je nesmiselno opremljati z veliko količino sporočil, ki jih opazovalec v kratkem času ne bo mogel prebrati in razumeti.

Enostavnost je najpomembnejša, a tudi najtežja zahteva vsakega oglasa. Enostavnost pomembno vpliva tudi na zapomnitev, razumevanje in posledično privlačnost storitve ali izdelka, ki ga oglas oglašuje. Da sta besedilo in slika idejno usklajena, je naloga snovalca ideje. Pomembno je, da se dopolnjujeta: slika pritegne pozornost, besedilo v kombinaciji s tržno znamko pa pojasni sporočilo in pritegne nasmeh.

apeli v oglasih.
Danes smo v obdobju, ko oglaševalci večinoma uporabljajo humorni in emocionalni nagovor v oglasih. Veliko oglasov v nas prebudi odobravanje in simpatijo prav zaradi humorja, znane osebe in zabavnosti na splošno. Lahko bi celo trdil, da je danes obdobje zabavnega oglaševanja, kjer zabavni nagovor in duhovite vsebine stopajo pred izdelek. Pri tem se poraja tudi vprašanje, koliko humorja je smiselno uporabiti, da ne zakrije same tržne znamke in njenih lastnosti? Pri snovanju idej so uporabljeni različni apeli, ki imajo različne učinke pri ciljnih skupinah. Apele izbiramo glede na vrsto izdelka ali storitve, vsebino sporočila ter značilnosti ciljne skupine. Ravno prav, da očarajo potrošnika.

Kalidays.
Prav v letošnjem letu bo v Ljubljani prvi festival oglasnih besedil na svetu, Kalidays. Kako oblikovati oglas, kaj so lastnosti dobrih oglasov, kako do jasnega sporočila, bodo tematike predavanj in delavnic, ki jih boste mladi lahko brezplačno obiskali od 8. do 11. novembra na Fakulteti za družbene vede. Poleg zabavnih dogodkov boste lahko na osnovi 20 motivov znanih slovenskih fotografov in ilustratorjev prek spletne strani www.kalidays.net oblikovali svoj idejo. Morda celo očaraš žirijo s svojo idejo…

Resnično je oglaševanje podobno zapeljevanju vaše ljubljene osebe. Kakor ti, se želi tudi izdelek ali storitev pokazati v svoji najlepši in najboljši luči. Skuša prepričati s svojo celostno podobo, dobrim karakterjem, odlično učinkovitostjo ali s posebno visoko kakovostjo! Prepričan sem, da v tem ni nič slabega. Ljudje se oglaševanja zavedajo in so pri svoji izbiri svobodni. Prav njihova izbira pa je tista, ki določa uspešnost poklica snovalca idej.

Tomaž Apohal

Nujno je, da se izgradnja in prenova študentskih bivalnih zmogljivosti začne, so v izjavi za medije po sestanku poudarili iz ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter za delo, družino in socialne zadeve, Jure Zupan in Janez Drobnič, ter predsednik Študentske organizacije Slovenije, Miha Ulčar. Vse lepo in prav, a zataknilo se je pri lastništvu.

Na sestanku so se med drugim pogovarjali o kreditu, ki bi ga ŠOS najela za izgradnjo novih študentskih domov. Kot je poudaril minister Janez Drobnič, na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve razumejo gradnjo za bivanje kot sestavni del študentskih vprašanj in zagotavljanje dobrega študija. To je nenazadnje tudi v skladu z bolonjskim procesom, da študij postane učinkovit, da se študenti v času študija povezujejo tudi z gospodarstvom in da nimajo eksistenčnih vprašanj. Po njegovih besedah gradnja domov v Sloveniji poteka prepočasi glede na potrebe, zato si morajo študenti zagotavljati zmogljivosti na prostem trgu. “Ključno je zagotoviti dodatni denar oziroma potrebni kredit,” dodaja Drobnič in tega bodo, kot je dejal, zagotovili “na takšen ali drugačen način”. Ob tem je sicer prišlo do različnih mnenj, predvsem pri vprašanju lastništva, vsi pa so se strinjali, da je kredit potrebno najeti ter, da se bodo o problemu lastništva dogovarjali še kasneje, je pojasnil Zupan.

Kako se je vse skupaj začelo?
Aprila 2000 so predstavniki ministrstev in študentov na izredni seji sveta vlade za študentska vprašanja načelno podprli projekt nacionalne prenove študentskih bivalnih zmogljivosti. Po predlogu šolskega ministrstva naj bi do leta 2005 v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Novem mestu, Celju, Velenju, na Obali in na Bledu zgradili domove z nekaj več kot 4000 študentskimi ležišči, od katerih naj bi jih bilo 1000 iz naslova koncesije. Takrat so bili študenti do projekta kritični v delu, ki se nanaša predvsem na metodološko usmeritev. Trdili so, da podatki o številu rednih in izrednih študentov ter absolventov niso točni, takratni minister dr. Pavel Zgaga pa je trdil, da je metodologija dobra. Potem je prišel podpis dogovora Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in petih mestnih občin, ki naj bi v skupnem sodelovanju do leta 2006 zgradili študentske domove z nekaj manj kot 5000 posteljami. V Ljubljani so opredelili 21 možnih lokacij za gradnjo in že opravili prvi izbor. Druge občine so se ukvarjale z lokacijskimi dilemami, po projektni oceni dejanskih potreb v posameznih visokošolskih središčih pa naj bi Ljubljana potrebovala še 3185 študentskih ležišč, Kranj 80, Maribor 600, Novo mesto 50, v obeh obalnih središčih pa skupaj 420. Projekt prenove študentskih bivalnih zmogljivosti v republiki Sloveniji se je torej stopnjeval, vpisanih študentov je bilo vsako leto več. Sredstva za izvedbo projekta naj bi se tako zagotavljala iz proračunskih sredstev Ministrstva za šolstvo, znanost in šport, ki je seveda tudi investitor gradnje, potem iz povečane koncesijske dajatve za obremenitev dela študentov in dijakov preko študentskih servisov, iz kredita Stanovanjskega sklada RS na podlagi dokapitalizacije ter iz mednarodnih kreditov. Predvideno skupno število ležišč je bilo torej 4.897, od katerih naj bi 880 ležišč pridobili s prenovo starih objektov, 3.017 ležišč z novo gradnjo ter 1000 ležišč s koncesijskimi pogodbami. Prvotno število ležišč se je z 4.015 povišalo na skoraj 5.000. Vključila so se tudi nova visokošolska središča, ki pač zahtevajo tudi več postelj.

Kdo bo lastnik novih študentskih domov?
Vse številke in obljube tako vladne kot študentske strani seveda temeljijo na sprejeti deklaraciji o sodelovanju med Vlado RS in Študentsko organizacijo pri urejanju položaja študentov v Republiki Sloveniji. S tem dokumentom sta se namreč obe strani strinjali, da je terciarno izobraževanje nacionalna prioriteta in javno dobro, ki se mora razvijati v interesu razvoja slovenskega naroda in njegove nacionalne in kulturne identitete. Strinjata se tudi, da so cilji, usmerjeni v povečanje deleža zaposlenega prebivalstva z višjo, visoko oziroma podiplomsko izobrazbo, opredeljeni z nacionalnim programom visokega šolstva, zato sta se obe strani opredelili tudi, da bosta celostno pristopili k urejanju vseh segmentov, ki vplivajo na položaj študentov, preko vzajemnega partnerskega sodelovanja znotraj Sveta Vlade Republike Slovenije za študentska vprašanja. Vlada se je zamenjala in zdi se, vsaj tako so prepričani študenti, da dogovor ne drži več. Predstavniki Študentske organizacije Slovenije so se pred kratkim udeležili sestanka z ministroma za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, dr. Juretom Zupanom, in za delo, družino in socialne zadeve, mag. Janezom Drobničem. Predstavniki ŠOS so na sestanku želeli govoriti predvsem o predvidenih spremembah na področju panoge študentskega dela. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je namreč kot gradivo v vladno obravnavo vložilo predlog sprememb Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Predlagane spremembe predstavljajo radikalen in nepremišljen poseg v panogo študentskega dela, ki bo gotovo povzročil nestabilnost panoge študentskega dela, so prepričani. Iz teh sredstev se financira projekt izgradnje študentskih bivalnih zmogljivosti, od stabilnosti tega vira pa je odvisna tudi zmožnost odplačevanja kredita, ki ga bo v skladu z zakonom o poroštvu na svoja pleča prevzel ŠOS. Preko panoge študentskega dela se bo tako za projekt izgradnje študentskih domov nabralo približno 45% vseh finančnih sredstev. Zato bi bilo pravično, da so študentje pri projektu udeleženi tudi z lastniškim deležem nad tako zgrajenimi domovi. Ministra Drobnič in Zupan temu nasprotujeta. Ocenjena višina sredstev, ki se bodo pridobila z dodatno koncesijsko dajatvijo, je 3 milijarde SIT. V skladu z zakonom o poroštvu naj bi ŠOS za potrebe projekta izgradnje študentskih bivalnih zmogljivosti na svoja pleča prevzel kredit v višini dodatnih 3 milijard SIT. Pri tem je potrebno poudariti, da sta odplačevanje in kreditna sposobnost ŠOS vezana prav na področje študentskega dela.

Kje so se dogovori ustavili?
Predstavniki študentov so že v mesecu juliju na sestanku s predsednikom Vlade RS Janezom Janšo opozorili na potrebne spremembe, ki bi jim zagotovile dolgoročno, sistemsko urejeno in zaščiteno raven študentskih pravic. Predsednik vlade jim je takrat dal jasno zagotovilo, da bodo študenti sogovorniki vlade pri urejanju njihovega socialnega položaja, zdaj pa se zdi, pravijo študenti, da ministri iz vrst Nove Slovenije tega zagotovila ne spoštujejo. Zataknilo se je torej pri lastništvu na novo zgrajenih oziroma obnovljenih kapacitet študentskih bivalnih zmogljivosti. Za dosego tega cilja je tako potrebno čimprej zagotoviti potrebna sredstva, kar nameravajo storiti z najemom posojila preko Študentske organizacije Slovenije, porok za to posojilo pa bi bila država. Janez Drobnič dodaja, da “je v tem trenutku potrebno zagotoviti kredit, ki ga bomo zagotovili bodisi prek ŠOS, kot nakazuje ustrezna zakonodaja, bodisi tako, da ga bo omogočila država. Prepričan sem, da se bodo razjasnile pravne nejasnosti in, da za podpis  tega kredita ne bo pogoj izključno lastninska pravica. Vlada želi delati transparentno in v primeru, ko sama zagotovi sredstva za nepremičnino, želi, da je posestvo tudi v njeni lasti.” ŠOS se je o takšnem načinu pridobivanja sredstev dogovarjala že s staro vlado oziroma predstavniki takratnega Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in po sporazumu, ki so ga podpisali, bi bila študentska organizacija solastnica deleža, za katerega bi najela posojilo. Problem je nastopil, ker se predstavniki nove vlade s tem ne strinjajo in vztrajajo pri tem, da je država v celoti lastnica vseh na novo zgrajenih študentskih domov.

In kakšen je bil dogovor s staro vlado?
Sredstva za izvedbo Projekta prenove študentskih bivalnih zmogljivosti v Republiki Sloveniji v višini 13.316.790.000 SIT bodo omogočala izgradnjo 2.260 ležišč do leta 2009 (po cenah na dan 1.1.2001), dodatnih 1.500 ležišč bo pridobljenih s koncesijskimi pogodbami, so zapisali. 7.291.790.000 SIT naj bi zagotovili iz proračunskih sredstev Ministrstva za šolstvo znanost in šport, 3.025.000.000 SIT naj bi zagotovili iz povečane koncesijske dajatve za obremenitev dela študentov in dijakov, preko študentskih servisov za 1 odstotno točko za obdobje 5,5 let v višini, 3.000.000.000 SIT pa bi pridobili na osnovi kredita, ki bi ga najel ŠOS. Predsednik ŠOS, Miha Ulčar, je v zvezi s tem dejal: “Na ŠOS obžalujemo dejstvo, da kljub zagotovilu predsednika vlade ni ustreznega dialoga med predstavniki ministrstev, ki se ukvarjajo s študentsko problematiko in predstavniki študentov. Študentje želimo preko dialoga doseči tiste spremembe, ki bodo slovenskim študentom zagotovile dolgoročno, sistemsko urejeno in zaščiteno raven študentskih socialnih pravic.

Hoče država vse večji nadzor brez študentske avtonomije?
Ministri iz vrst Nove Slovenije pa več kot očitno ne upoštevajo zagotovil predsednika vlade in delajo prav nasprotno, saj vse njihove poteze vodijo k uničenju avtonomnega študentskega organiziranja in ukinjanju študentskih socialnih pravic. To se vidi pri nespoštovanju dogovora, ki smo ga podpisali z ministrom Bajukom o usklajevanju sprememb Zakona o dohodnini. To se je pokazalo tudi pri spremembah zakona o zaposlovanju, ki jih je sestavil minister Drobnič. Z njimi bo uničil študentsko delo in avtonomno študentsko organiziranje. In nenazadnje, minister Zupan ne spoštuje dogovora, ki smo ga sklenili z njegovim ministrstvom glede sodelovanja študentov pri lastništvu nad izgrajenimi domovi. Kljub temu, da bodo študentje s svojim delom omogočili izvedbo projekta.” Po finančnem izračunu Ministrstva za šolstvo, znanost in šport bi gradnja novih študentskih domov stala malo več kot 13 milijard tolarjev. V ta namen je bilo v proračunu zagotovljenih dobrih sedem milijard, tri milijarde bi šle iz obremenitve dela študentov in dijakov preko študentskih servisov, tri milijarde pa bi znašalo posojilo, ki bi ga najela ŠOS. Kot smo že povedali, država pričakuje polno lastništvo nad zgrajenimi bivanjskimi kapacitetami in minister Drobnič je izjavil, da upa, da tu ne bo zapletov. Na Študentski organizaciji Slovenije menijo, da imajo zadostno zakonsko podlago za svoje zahteve in se pri tem sklicujejo na zakon o poroštvu. Še posebej pa so razočarani, ker jih niso vključili v pogovore o spremembah zakona o dohodnini in zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Kot kaže, težave v komunikaciji med Študentsko organizacijo Slovenije in vlado presegajo zgolj vprašanje o lastništvu novozgrajenih študentskih domov.

V prvih treh dneh novega študijskega leta so bruce in ostale študente na njihovih matičnih fakultetah in visokih šolah lepo sprejeli na vseh treh univerzah. Na stojnicah ŠOUM-a so jih čakale mape z vsemi informacijami, ki jih bodo potrebovali za uspešen študij in preživljanje prostega časa. Študentska organizacija Univerze v Mariboru (ŠOUM) je letos že šesto leto zapored ob začetku novega študijskega leta pripravila obširno akcijo, s katero želi izraziti dobrodošlico brucem ter jim omogočiti čim lažjo vključitev v študentsko življenje. “Skrb za informiranost in obveščenost študentov Univerze v Mariboru je ena temeljnih nalog ŠOUM-a, pri čemer se je informiranje s publikacijami in na stojnicah, na podlagi odzivov študentov v preteklih letih, pokazalo kot pravi pristop, s katerim marsikateremu novemu študentu naše univerze pomagamo pri hitrejši in lažji vključitvi v študentsko življenje,” je ob predstavitvi akcije informiranja brucev poudaril predsednik ŠOUM-a, Zdenko Škraban. Tudi v letošnjem študentskem priroročniku Dostop so zbrane vse informacije o študiju, Univerzi v Mariboru in njenih članicah, pravicah in dolžnostih študentov, ki jih imajo v študijskem procesu, študentski prehrani, štipendiranju, bivanju in vseh ostalih elementih študentske socialne varnosti. Poleg osnovnih, za uspešen študij nujnih informacij, so v priročniku predstavljene še številne možnosti za preživljanje prostega časa v univerzitetnem mestu Maribor, med njimi kopica obštudijskih dejavnosti, ki jih skozi vse leto pripravlja Skupina ŠOUM.

Mednarodni balkanart festival [Terminal00] – križišče mlade umetnost Balkana – oblikuje drugačen kulturni prostor, ki spontano komunicira in postavlja mlado umetnost Balkana v poulično galerijo. Na festivalu so se predstavili mladi ustvarjalci s področja Balkana, kjer jih je preko mednarodnega natečaja med 921 prispelimi deli strokovna žirija priznanih umetnikov izbrala več kot 600 avtorjev. Program festivala je zajemal kolaž brezplačnega štiridnevnega dogajanja v središču Ljubljane: fotografskih in likovnih razstav, jazz in etno improvizacij balkanskega izraza, projekcij videa, filma in animacij ter klubsko kulturo. Dogajanje pa so zaokrožili z okroglo mizo na temo ‘estetika Balkana’.

Študenti GEA College – Visoke šole za podjetništvo – so maja 2005 v Ljubljani zmagali na nacionalnem tekmovanju SIFE, zato so Slovenijo zastopali na svetovnem tekmovanju v Torontu v Kanadi. Svetovnega tekmovanja se je letos udeležilo več kot 1000 študentov z mentorji in koordinatorji iz 45 držav. V Kanadi so študenti obiskali tudi Slovensko-kanadsko gospodarsko zbornico, se srečali s slovenskimi izseljenci in poslovneži ter obiskali eno najboljših poslovnih šol. Poleg tega je študente gostila tudi radijska postaja v Torontu, ki jo posluša okoli 60 tisoč Slovencev. Projekt, ki so ga študenti predstavili, kot celoto sestavljajo štirje med seboj povezani projekti, katerim skupen cilj je izboljšati življenje v Piranu in hkrati popestriti utrip obmorskega mesta, kjer preživijo svoja študijska leta, za nastop na svetovnem tekmovanju pa so morali pripraviti dobro promocijsko gradivo, brošuro z opisom projekta in inovativno predstavitev svoje države. SIFE – Students in Free Enterprise – je  globalna mednarodna neprofitna organizacija, ki združuje študente več kot 1800 univerz iz več kot 46 držav po svetu, študentom pa ponuja možnost razvoja na področju vodenja, dela v timu, komunikacijskih spretnosti.