Namen tutorstva, ki se na omenjeni fakulteti pričenja z novembrom 2006, je študente seznaniti predvsem z načinom dela in možnostmi, ki jih dajejo na novo izvajani študijski programi ter dvigovanje kakovosti znanja študentov, ki napredujejo v višje letnike. Tutorji so študentje višjih letnikov in absolventi, predlagani s strani fakultet, nadzor nad njimi pa izvaja matična fakulteta in ŠOUM. Tutorstvo se že izvaja na Fakulteti za gradbeništvo in Fakulteti za strojništvo. V preteklosti je bil prednostni cilj uvedbe tutorstva na fakultetah Univerze v Mariboru zmanjšanje osipa oziroma povečanje prehodnosti študentov iz prvega v drugi letnik študija. Na EPF so z letošnjim letom že začeli izvajati programe v skladu z bolonjskim procesom, s tem namenom pa je uvedba tutorskega sistema zelo primerna. Prav zato se je ŠOUM z veseljem odzvala na povabilo k sodelovanju z EPF. “Želja ŠOUM je, da študentje ne omagajo na študijski poti ter da dosežejo cilje, ki so si jih zadali. V primeru težav pri študiju, jim želimo omogočiti dostop do ljudi, ki jim znajo svetovati, jih usmerjati, motivirati in pomagati”, je povedal predsednik ŠOUM Robert Pritržnik.
Mladi raziskovalci v gospodarstvu
Letošnji javni razpis za financiranje usposabljanja 50 mladih raziskovalcev iz gospodarstva je izšel v Uradnem listu 14.07.2006, št. 74/2006, zaključen pa je bil 31. avgusta 2006. Z njim Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo financira usposabljanja mladih raziskovalcev iz gospodarstva za pridobitev doktorata znanosti.
Namen javnega razpisa je spodbuditi priliv razvojno raziskovalnega kadra v gospodarstvo in s tem krepitev razvojnih jeder podjetij. Na ta način naj bi se dosegla večja kakovost in uporabnost znanstvenega ter raziskovalno razvojnega dela, povečanje pretoka znanja med znanstveno-raziskovalno sfero in uporabniki ter spodbujanje sodelovanja med raziskovalnimi inštituti, univerzami ter gospodarstvom.
Prijavitelji na javni razpis so lahko:
– pravne ali fizične osebe, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo
– tehnološki centri ali
– regionalna razvojna agencija, če ima v svoji sestavi raziskovalno-razvojno skupino ali izkazuje sodelovanje z raziskovalno skupino organizacije, ki bo usposabljala mladega raziskovalca.
Na razpisanih 50 mest je prispelo 86 vlog. Merila za ocenjevanje prispelih vlog so bila ustreznost predlagatelja, program usposabljanja, ustreznost kandidata, ustreznost mentorja in ustreznost raziskovalne skupine.
Za posameznega mladega raziskovalca ministrstvo letno nameni okoli 7 milijonov SIT. Izbrani mladi raziskovalci iz gospodarstva se bodo pričeli usposabljati 1. novembra ali 1. decembra 2006, ministrstvo pa bo usposabljanje financiralo največ 4 leta in 6 mesecev.
Konferenca rektorjev JV Evrope
21. oktobra 2006, se je končala Konferenca rektorjev jugovzhodne Evrope v organizaciji Univerze v Ljubljani in Študentske organizacije Univerze v Ljubljani.
Ob zaključku sta rektorica UL prof. dr. Andreja Kocijančič in minister za mednarodno sodelovanje ŠOU v Ljubljani g. Borut Čeh izpostavila, da so bili uresničeni nameni srečanja, saj je prišlo do soglasja za okrepljeno sodelovanje na področju zagotavljanja kakovosti in mobilnosti študentov ter profesorjev. Podpisano je bilo 19 memorandumov in 2 sporazuma o sodelovanju med Univerzo v Ljubljani in univerzami iz jugo vzhodne Evrope. Definirala so se področja sodelovanja na raziskovalnih projektih, ki zajemajo številne veje naravoslovja, humanistike, tehnike in družboslovje. Ustanovljen je bil štipendijski sklad, v katerega je kot soustanoviteljica pristopila družba BTC d.d., ki bo že v letu 2007 omogočil izmenjavo 60 študentov iz jugo vzhodne Evrope. V razpravah so sodelovali predstavniki zunanjega in notranjega ministrstva, ki so prisluhnili skrbem institucij in študentov iz te regije. Z oceno rektorice UL, da je srečanje bilo uspešno, kot tudi z njenim predlogom, da se konferenca ponovi čez eno leto, so se udeleženci soglasno strinjali. Takrat bo priložnost ovrednotiti uspeh izvedbe danes zastavljenih ciljev in iskati nove poti za večjo povezovanje med univerzami s tega področja.
ŠOU podarja kino vstopnico
Brezplačno vstopnico za ogled filma Neprijetna resnica (An Inconvenient Truth) dobite na svojih fakultetah (poiščite svojega predstavnika za ŠOVZ). Pohitite, saj je število kart omejeno. Film je vsekakor vreden ogleda. Dokumentarni film Neprijetna resnica se vrti po celem svetu. Premiera filma je bila v četrtek, 19. oktobra v kinu Vič. Od 26. oktobra dalje pa se bo vrtel tudi v Koloseju. Globalno segrevanje zemeljskega ozračja, ki ga z nepremišljenim ravnanjem povzroča človek, utegne sprožiti usodno verigo dogodkov, od številnih skrajnih vremenskih pojavov, poplav, suš, epidemij in množičnega izumiranja človeštva. Al Gore, ki bi leta 2000 skoraj postal predsednik ZDA, nas v filmu sprašuje, če je res svet tisti, ki nas bo izdal, ali pa smo nemara mi tisti, ki izdajamo svet?
Poglej si trailer in se prepričaj: http://www.apple.com/trailers/paramount_classics/aninconvenienttruth/
Uradna stran filma: http://www.climatecrisis.net/
Začetek kampanje
17.10. se je na visokošolskih zavodih Univerze v Ljubljani uradno začela volilna kampanja za volitve predstavnikov študentov v Upravne odbore Študentskih organizacij visokošolskih zavodov (UO ŠOVZ) in poslancev v Študentski zbor ŠOU v Ljubljani. Študentje bodo lahko svoje predstavnike volili na voliščih tridesetih visokošolskih zavodov v torek, 24., in sredo, 25. oktobra 2006, med 9. in 18. uro. Volil bo lahko vsak študent s statusom študenta na svojem visokošolskem zavodu. Volilna komisija ŠOU v Ljubljani je izdala Volilne razglase s kandidatnimi listami, s čimer so te tudi uradno potrjene. Na tridesetih visokošolskih zavodih kandidira 221 kandidatov. Vse študente Univerze v Ljubljani, ki ne bodo sodelovali kot kandidati na volitvah, vabijo, da se volitev udeležijo in z oddajo svojega glasu odločijo, kdo bo zastopal njihove interese v študentskem organiziranju naslednji dve leti.
Čista desetka
Študentska organizacija Univerze na Primorskem (ŠOUP) in Univerzitetna športna zveza Primorske vsako leto pripravljata tradicionalno športno – družabno prireditev Čista desetka, ki se bo tudi letos odvijala na Rektoričin dan, in sicer v sredo, 25. oktobra 2006. Prireditev Čista desetka se bo tudi letos odvijala v prostorih športne dvorane Bonifika ter v neposredni bližini dvorane. Poleg športnega dela prireditve so se letos odločili, da dogajanje popestrijo s t.i. “ŠOUPbazarjem”, na katerem bodo študentom ter ostalim zainteresiranim predstavljali njihove aktivnosti in s pomočjo raznih razvedrilnih iger in drugih aktivnosti privabili študente k sodelovanju. ŠOUPbazar bo potekal v prostorih dvorane Bonifika, v 1. nadstropju (zraven Primorskega svetovalnega središča). Ker je to rektoričin dan, ko imajo vsi študentje Univerze na Primorskem predavanj prost dan, bo to dan, ko bo rektorica Univerze na Primorskem, dr. Lucija Čok preživela dan s študenti. Po končani prireditvi pa sledi že tradicionalno BRUCOVANJE študentk in študentov Univerze na Primorskem, ki bo tokrat potekalo v Izoli, v prostoru Ambasade Gavioli.
Orgazmični izpiti
Spet se je začelo novo študijsko leto in prav vesela sem, da mi je septembra uspelo narediti še tista dva izpita, ki sta mi manjkala, da prestopim v zadnji, četrti letnik. Že prvi teden je bil moj urnik nabito poln, na faksu sem bila od jutra do poznega popoldneva. Dopoldne na predavanjih je bilo grozno, ves čas sem slonela na roki in le bežno poslušala profesorja.
Razmišljala sem, zakaj so vsi naši profesorji stari, zakaj nam ne bi enkrat za spremembo snovi razlagal kakšen mlad in privlačen novopečeni magister. Tako bi predavanja minila hitreje in gotovo bi več časa gledala proti tabli. Popoldne so predavanjem sledile vaje, spet nekaj dolgočasnega, sem si mislila. Asistent je zamujal, zato smo šle s kolegicami ven na cigareto. Ko smo prišle nazaj, je bil asistent že v predavalnici. Pravzaprav asistentka. Kot vkopana sem obstala na vratih. To je bila lepotica iz sosednje ulice, le nekaj let starejša od nas. Odkar se je preselila iz Ljubljane k nam na Dolenjsko, sem jo občudovala. Vedno je bila urejena, nosila je lepe obleke in lepe čevlje, poleg vsega tega pa je bila še tako privlačna, da mi je zastajal dih. Njeni dolgi rdeči kodrasti lasje so izražali njeno ognjevitost in seksapil. Ko sem jo gledala, kako predava, mi je srce vedno močneje bilo in seveda sem bila prva prostovoljka, ki je šla na tablo rešit nalogo. Zdelo se mi je, da me z zanimanjem opazuje in se mi smehlja, njeni pogledi pa so uhajali tudi na mojo ritko. Ah, najbrž si samo domišljam, sem si dopovedovala. Na koncu vaj je predlagala, naj se nekdo od nas oglasi pri njej v kabinetu, da mu bo dala primere rešenih izpitov prejšnjih let. Kar čutila sem, da bo izbrala mene, v njenih očeh sem namreč videla, da razmišlja o podobnih stvareh kot jaz. Kolegici sem rekla, naj me počaka pri avtu, jaz pa samo skočim po tiste izpite. Potrkam in vstopim v kabinet. Nikjer ni nikogar videti, zato se malo razgledam, nato pa sedem na stol in čakam. In čakam. Po desetih minutah nervoze se končno prikaže, lepa kot boginja. Sploh nisem mogla umakniti pogleda z njenih bujnih prsi in lepo oblikovane postave. Nikoli me niso privlačile ženske, toda pogled na njen dekolte je v meni zbujal občutke, ki jih nisem poznala. Prvič v življenju sem si želela, da bi z jezikom raziskovala žensko telo. Predme položi izpite in mi še nekaj razlaga, toda moje misli so drugje. Stoji za mano, čutim njene velike joške, kako se pritiskajo ob moj hrbet. “Ali ne stanuješ blizu mene?” me nato vpraša. Srce mi začne še hitreje biti. “Hm … ja,” odgovorim. Vedno bolj mi je vroče, v rokah čutim mravljince, med nogami pa poplavo. Ne morem verjeti, da me lahko ženska tako vzburja. Čutim, kako se mi ščegetavček napenja. Pogladi me po laseh in mi zašepeta: “Vsakič, ko sem te videla na ulici, sem te hotela ogovoriti. Zelo si lepa.” Vse okrog mene se vrti, sploh ne vem, kaj se dogaja. Obrnem se in jo pogledam: “Tudi ti si zelo lepa.” Želim si jo, celo in takoj. Toda ona je moja profesorica! Kaj mi je??? Ko se odločim, da bo najbolje, da čimprej odidem, se pritisne k meni in moj obraz se znajde med njenimi prsi. Tako lepo diši, da se mi ježi koža. Nežno jo pobožam po ritki in razpnem skoraj prozorno srajčko. Strmim vanjo, tako zelo me rajca. Skloni se k meni in me poljubi. Strastno, poželjivo, vroče. Vem, da si me tudi ona želi. Strastno se liževa, njen jeziček me tako noro vzburja. Razpnem modrček in se lotim njenih majhnih rožnatih bradavičk. Ližem jih in grizljam, medtem pa božam njeno mednožje. Čutim, da postaja mokra, njeno dihanje je vedno globlje in od ugodja začne stokati. Usede se na mizo. “Želim si te, tako si te želim,” zašepeta. Dvignem njeno krilo ter odmaknem rdeče čipkaste tangice. Kar takoj se je lotim z jezikom. Njeni vzdihljaji so vedno glasnejši, vem, da ji ugaja, kar počnem z njo. Pravzaprav ugaja tudi meni. Obdelujem njeno luknjico, nato ščegetavček, poližem jo tudi od zadaj. “Tako si dobra!”, ponavlja, ko me boža po laseh. V njeno lepo špranjico vtaknem dva prsta in ju počasi premikam ven in noter. Iz nje pride le še glasen krik in vem, da ji je prišlo, saj se vsa trese. Utrujena se mi nasmehne in me nežno poljubi. Šele potem se spomnim na kolegico, ki me čaka pri avtu. Joj, koliko časa me že ni! Toda moj nabrekel ščegetavček si želi potešitve in ona to ve. Iz predala privleče lep in velik vibrator, počepne k meni in me med vročimi poljubi začne slačiti. Cela se ji prepustim, občutki so tako božanski. Ko zagleda mojo razgaljeno in potrebno muco, zastoka od ugodja. Nežno jo začne božati, vedno hitreje in hitreje, dokler nisem resnično popolnoma mokra. Vzame vibrator in ga počasi porine v mojo luknjico. Ne vem, kje sem, kaj delam tukaj, kaj se dogaja. Vmes liže moj ščegetavček in vem, da mi bo takoj prišlo. Čisto sem že na koncu. Ko se zvijem v krču ugodja, obstaneva objeti. Počutim se tako lepo, ko ji grem skozi lase. “Sedaj pa je resnično že čas, da grem. Kolegica me čaka,” rečem in skupaj se zasmejiva. Pri avtu se prikažem čez eno uro. Kolegice ni, najbrž je dobila drug prevoz do doma. Nasmejana se odpeljem domov, medtem pa razmišljam, da pri tem predmetu najbrž ne bom odsotna niti na eni vaji. Mogoče pa bo letošnje študijsko leto še zelo zanimivo.
Emanuela
Vietnam
Dežela motornih koles
Vietnam je večini znan le po kruti vojni in dogodkih iz preteklosti, vendar so ti časi že davno minili, turizem pa je medtem postal ena glavnih gospodarskih panog v deželi. Omogočajo ga prijazni in nasmejani domačini, slikovita pokrajina, čudovita mestna središča, pisane tržnice, neskončne plaže ter še marsikaj.
Pokrajina dobrih 3500 kilometrov dolge dežele se na severu bistveno razlikuje od tiste na jugu. Na severu ostanejo najbolj v spominu riževa polja, zarezana v visoke griče, pa otroci z velikimi črnimi očmi, ki so prav spretni prodajalci. Na severozahodnem delu se obala konča z več kot 3000 otočki, ki so vsak zase spomenik. Najmočnejši vtis na popotnika zagotovo naredijo barvita narava in prijazni ljudje, ki so v povprečju izredno mladi. Celotna populacija šteje 80 milijonov, od tega jih je 80 odstotkov mlajših od 35 let.
Hrana je poglavje zase, še posebej v osrednjem in južnem delu dežele. Bogata je z rižem, zelenjavo, sadjem, mesom in ribami. Najboljše specialitete pa pripravljajo kar na pločnikih hrupnih in živahnih ulic. Ni odveč povedati, da je Vietnam tudi zelo poceni, za dobrih 200 tolarjev se lahko pošteno najemo sveže zelenjave, okusnih rezancev, rakcev ali odličnega sadja. Prav gotovo so nizke cene tudi povod za odhod nekaterih popotnikov v to deželo. Hrana pa ni edina reč, ki se jo splača preskusiti na ulici. V Vietnamu se pravzaprav vse godi na ulici, zato se utrip vsakdana najbolje začuti prav tam. Stanovalci se že v zgodnjih jutranjih urah premaknejo na pločnike, kjer prodajajo nešteto različnih stvari. Kupovanje in barantanje s spretnimi domačini je pravi užitek.
Da je Vietnam socialistična država, opaziš že takoj ob vstopu – rdeča zastava z rumeno petkrako zvezdo na sredini pove vse. Ceste so precej boljše kot v Kambodži, promet je bolje urejen, vendar za naše razmere še vedno kaotičen. V Saigonu, ki po nekaterih podatkih šteje osem milijonov prebivalcev, je vsaj tri milijone motornih koles, zato si lahko predstavljate, kakšna umetnost je prečkati cesto. V vseh večjih, glasnih in prometnih večmilijonskih mestih se vije neprekinjena kolona koles in mopedov, da je prečkanje ceste na prvi pogled vedno videti prava loterija. Celo ob zeleni luči ali zebri moraš obuditi mladostne spretnosti pri igri med dvema ognjema, da se lahko kolikor toliko brez težav umikaš motoristom, kolesarjem in avtomobilom. Vozniki ti sploh ne ustavijo, ampak potrobijo in z nezmanjšano hitrostjo manevrirajo mimo tebe.
Med vojno so bili Vietnamci zelo iznajdljivi. Pod zemljo so imeli skopane tunele, ki so jih uporabljali za zavetišče pred nasprotnikom. Služili so tudi kot prostor, kjer so organizirali svoje napade in sabotaže. Tuneli so danes odprti za vse obiskovalce. Ogledala sva si niz podzemnih rovov, ki so jih skopali med vietnamsko vojno in kjer so živeli več kot 20 let. Skupno je nekoč bilo rovov za več kot 200 km; mi smo se podali v desetmetrskega in imeli čisto dovolj. Če se kdo počuti nelagodno v zaprtih prostorih, to definitivno ni mesto zanj. Rov je širok slab meter in visok približno 1,2 metra, speljan pa je 3 metre pod zemljo.
Nha Trang
V Nha Trangu sva šla na enodnevni izlet z ladjo do bližnjih otočkov, ki prav tako niso hvale vredni, se pa je zelo izkazala posadka na ladji. Priredili so pravi koncert – najboljši je bil backvokalist/bobnar – njegovi bobni so bili videti nekako takole: 50-litrski kanister, četrt zarjavele činele in en star strgan bas. Dečko je iz naštetega izvlekel največ, kar se je dalo. Na ladji so nam pripravili še pravo pogostitev – morske jedi, sadje, riž, rezanci … in prav vse je bilo zelo slastno. Sledil je še plavajoči bar – glavni vodja je ležal v morju na sredini velike zračnice, prirejene z odlagalnimi mizicami, in stregel domače rdeče vino ter ananas, pil pa si lahko samo, če si sam plaval poleg z rešilnim obročem. Za vse smo odšteli slabih 600 tolarjev na osebo. V tem mestu sva si privoščila hotel z bazenom (klima, hladilnik in TV v sobi je za Vietnam standard) za pičlih 700 tolarjev na osebo na noč. Ni možno? Pa je! V Vietnamu.
Halong Bay
Vsekakor ne moremo mimo obale, ki je Vietnamu gotovo ne primanjkuje. Na severu naju je očaral mistični Halong Bay, kjer se iz meglice dvigajo čeri in otočki s preko sto metrov visokimi pečinami, na katerih se razbijajo valovi. Plovba med njimi predstavlja pravi balzam za dušo. Veličasten Halong Bay zaliv obsega približno 1500 kvadratnih kilometrov veliko območje v kitajskem morju s preko 3000 apnenčastimi otočki čudnih oblik, na katerih je polno podzemeljskih jam in predorov s stalaktiti. Zalivu dajejo prav nenavadno lepoto.
Poželjiv pogled pritegne tudi ostala obala, ki je večinoma peščena in posejana s kokosovimi palmami. Pa vendarle se plaža, predvsem barva morja in čistost vode, ne more primerjati s plažami na Tajskem.
Delta Mekonga
Ogromen deltast izliv reke Mekong predstavlja simbol življenja ljudem, ki živijo na tem območju. Delta je ena največjih na svetu, kar se kaže v izjemno močnem plimovanju. Je najbolj rodovitno območje, odlično za pridelavo sladkorne trsa, sadja in predvsem riža, ki ga pridelujejo na 80 odstotkih kmetijskih površin. Življenje ob reki je precej drugačno od razposajenega mestnega življenja. Ljudje živijo v bambusovih hišah ob in na vodi, nekateri tudi v lesenih čolnih, ki služijo tudi kot glavno prevozno sredstvo. Obrok tod okoli je najpogosteje sestavljen iz riža, zelenjave ter ribe. Podala sva se na dvodnevni izlet v delto reke Mekong. Ogledali smo si plavajoči market, izdelavo kokosovih bombonov ter riževih rezancev. Na kanujih smo se vozili po kanalih delte med lokalnimi prebivalci.
Vietnam je dežela lepih plaž, velikih mest, koničastih klobukov, dežela neskončnih riževih polj, dežela smehljaja, dežela na robu revščine in bogastva hkrati … je dežela, ki končno hiti svetli prihodnosti naproti. Vietnam nedvomno je našel pot v svojo nekdanjo umirjenost in tradicijo. Zato ni prav nič čudno, da danes nosi sloves ene izmed najbolj obiskanih popotniških destinacij.
Darin Geržina
Zaposlitveni most že skoraj zgrajen
Petra: “Ej stara, končala bom fax pa še vedno ne vem, kje bom delala.”.
Polona: “Ja jaz tudi. Ne vem ne kje nej začnem z iskanjem službe, ne kako in kdaj!!! Se že prou sekiram.”
Jelena: “Pa ne, da ne vesta!!! 8.novembra bo na FDV ZAPOSLITVENI MOST!!! Idealno za vaju!!! Pridta in poglejta. Tam bosta zvedli kje in kako začet: Jaz tud pridem!”
Na Zaposlitveni most ste vljudno vabljeni vsi študentje, ki vas zanima kje se zaposliti po študiju, kako kontaktirati s podjetji in kaj ta od vas pričakujejo.
Prostori FDV bodo 8. novembra odprti vsem, ki se boste udeležili zanimivih okroglih miz in predstavitev, prav tako pa boste lahko poklepetali z vašimi bodočimi delodajalci. Vodilo okroglih miz bodo naslednje teme:
1. “Država (EU/Svet), to sem jaz” (ali: zaposlovanje v državnih in institucijah EU ter v tujini);
2. “Pod drobnogledom” (ali: družboslovno raziskovanje);
3. “Kdo, kaj, komu in zakaj” (ali: komuniciranje, sporočanje in odnosi z javnostmi);
4. “Krmarjenje” (ali menedžment kadrov, produktov, ljudi …);
5. “Kritični družboslovec” (ali: “Produkt”, ki ga ta kader ponuja je družbeno kritična misel).
Tokrat na vaša vprašanja ne bodo odgovarjali le profesorji, ampak se boste o vseh temah pogovarjali tudi z delodajalci in študenti, ki so v podobni zagati ali pa so jo že iznajdljivo rešili. Spoznali boste tudi tiste, ki so to storili kar najbolj uspešno.
Več informacij o programu in udeležencih si boste lahko kmalu prebrali na spletni strani www.zaposlitvenimost.si.
Vsi organizatorji, tako študentje kot fakulteta, vas prijazno vabimo, da se nam pridružite na Zaposlitvenem mostu, na FDV, 8. novembra 2006, od 10. ure dalje.
PRIDI IN NAREDI PRVI KORAK NA DRUGI BREG!
Za dodatne informacije in brezplačne prijave nas lahko pokličete na 041 373-808 (Sanda Vidmar) ali pa pošljete sporočilo na zaposlitveni.most@fdv.uni-lj.si.
Študentska arena 2006
Začetek študijskega leta je popestrila že 7. Študentska arena, ki se odvija med 17. in 19. oktobrom na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na enem mestu združuje ideje in priložnosti s področja izobraževanja, mednarodnega sodelovanja, zaposlovanja, kulture, umetnosti, športa in prostega časa.
Izobraževalni program na Študentski areni je zelo raznovrsten, saj se po tematiki najde za vsakogar nekaj. Tako lahko pridete na različne okrogle mize poslušat resnejše teme, kot so podnebne spremembe, bralna kultura, lokalne volitve, pravično trgovanje, delo in življenje v tujini, depresija med mladimi, zdrav način življenja … ali pa se lahkotneje poigrate z ustvarjanjem sloganov in izdelovanjem lutk ter se sproščate ob ritmih salse, swinga in sodobnega plesa. Številna predavanja bodo odpirala vrata tistim, ki iščejo nove poklicne priložnosti in sodobne karierne smernice. Predstavile se bodo tudi številne tuje univerze, ki izvajajo MBA program.
Na Areninem križišču se je moč udeležiti zanimivih interaktivnih predstavitev. Prvi dan se je predstavil Amnesty International, spoznali ste lahko evropsko podjetje Trenkwalder, ki deluje na področju kadrovskih storitev…,danes pa boste spoznali možnosti študija v tujini, se pogovorili z Janezom Škrabcem o pomembnosti vrednot v poslovanju, spoznali delo kustosa in življenje košarkarja Uniona Olimpije.
V okviru programa na Aveniji prostovoljstva, ki ga pripravljata Slovenska filantropija in Sloga – Platforma NVO za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč so spregovorili o pravicah otrok, prosti trgovini, človekovih vrednotah, opuščanju kajenja, odnosu do živali, o trgovanju z ljudmi in številnih drugih temah. Na Aveniji ŠOU, ki jo pripravlja družina ŠOU: Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani), Modri študentski servis Ljubljana, Hostel Celica, ŠOU Šport, ŠOLT, Študentska založba, Radio Študent, K6/4, bodo predstavili široko paleto dejavnosti in storitev za mlade ter spregovorili o globalizaciji, medijih in istospolni usmerjenosti, prohibiciji ter študentskih družinah. Pripravljajo izobraževanja s področja financ in študentskega dela, ustvarjalne in športne delavnice, pogovore o zanimivih knjigah, poskrbeli pa bodo tudi, da boste opravili sprejemne izpite na arhitekturi.
Mednarodna avenija je prostor, kjer med drugim pripravljajo odlična predavanja Veleposlaništva Finske, Norveške, Danske, Združenih držav Amerike in Nizozemske. Zaradi izzivov prihodnosti si EU prizadeva za reformo socialnih sistemov držav članic. Pripravlja skupne smernice za rast in zaposlovanje ter skrbi za določeno stopnjo koordinacije na področju socialnega varstva. Ali v Evropi želimo enoten socialni model in ali je smiseln?
Letošnja novost – Multimedijsko središče – je prava multimedijska atrakcija. KanalMladih pripravlja delavnice digitalne fotografije, Atelje 2050 bo z delavnicami navdušil vse tiste, ki jih zanima glasbena produkcija, VJ-janje in program za oblikovanje spletnih strani Macromedia Flash, MMC Kibla pa vas bo navdušil s Projekcijo multivizij (Kaliyuga, Svetovi tišine, Tribe) svetovno znanega fotografa Matjaža Krivica.
V multimedijskem središču je poskrbljeno tudi za vse filmofile, saj Mini kino ponuja zanimive filmske komedije, drame, risanke, debate in predstavitve. Obiskovalci si lahko ogledajo kratke filme študentov AGRFT, Šole uporabnih umetnosti Famul Stuart, filme študijske produkcije JSKD in še nekaterih drugih ustvarjalcev. Kreativnost pa prikazujejo tudi nastopajoči na Kulturnem odru. Obiskovalci si lahko napasejo oči na gledaliških predstavah in plesnih nastopih.
Pestro dogajanje je tudi na Ploščadi, kjer bodo potekale športne, glasbene in druge aktivnosti. Spoznavate lahko pravila ameriškega nogometa, rugbya, se pomerite v nogometu na ploščadi C, obiščete pa lahko tudi stojnice Računalniških novic in seveda naše revije, ki je na areni že redna gostja.
Računalniške novice se predstavljajo na stojnici 4 v hali E (Multimedijsko središče) s posebnim popustom za nove naročnike revije in izborom TV voditelja. Revija Študent se z obilico zabave, norih naročniških akcij in tekmovanjem v pikadu predstavlja na stojnici 37 v hali A. Ne zamudite enkratnih priložnosti!
Obisk prireditve in vseh spremljevalnih dogodkov je brezplačen!