Noj, največja ptica na svetu, že stoletja velja za simbol bega pred težavami. Mit o noju, ki ob nevarnosti zakoplje glavo v pesek, se pogosto uporablja kot prispodoba za zanikanje resničnosti ali izogibanje težavam. Ta predstava naj bi izhajala iz zapisa rimskega naravoslovca Plinija Starejšega pred skoraj 2000 leti. Ali je res, da noji zakopavajo glave v pesek, ko se znajdejo v nevarnosti?
Izvor mita: Plinij Starejši in naravoslovna opazovanja
Ideja, da noj ob nevarnosti skriva glavo, se pripisuje Pliniju Starejšemu, znanemu rimskemu naravoslovcu, ki je v svoji enciklopediji »Naravoslovje« opisal noje kot nekoliko nerodne živali. V 10. knjigi je zapisal, da si noj, ko vtakne glavo in vrat v grmovje, predstavlja, da je celo telo skrito. »Znani so po čudoviti lastnosti, da lahko prebavijo vsako snov brez izjeme, vendar je njihova neumnost nič manj opazna,« je zapisal.
Čeprav je bila njegova opazovanja namenjena opisovanju posebnosti te nenavadne ptice, je opis spodbudil idejo, da se noj z glavo v pesku skriva pred nevarnostjo. Iz te predstave se je rodila prispodoba »zakopati glavo v pesek,« ki pomeni izogibanje soočenju s težavami.
Resnično vedenje nojev v naravi
Noji, ki živijo predvsem na afriških travnikih, savanah in puščavah, v resnici nikoli ne zakopljejo glave v pesek. Ta največja ptica na svetu, ki lahko tehta do 130 kilogramov in doseže višino do 2,7 metra, ima sicer nekaj vedenjskih značilnosti, ki so lahko zmedle opazovalce. Na primer, noji gradijo plitva gnezda v zemlji, kamor odlagajo jajca. Oba starša večkrat dnevno obračata jajca, kar na daljavo lahko deluje, kot da zakopavata glave v pesek.
Poleg tega noji pogosto preživijo veliko časa z glavo blizu tal, saj iščejo hrano, kot so trave, majhne živali in insekti. Njihovo naravno gibanje lahko povzroči napačen vtis, da se »skrivajo«. A v resnici se zanašajo na svojo hitrost — lahko dosežejo kar 70 km/h — ter ostre čute za zaznavanje nevarnosti.
Kako se noji spopadajo z nevarnostjo
V naravi ima noj več naravnih sovražnikov, vključno z gepardi, levi in leopardi. Kadar se znajdejo v nevarnosti, najpogosteje zbežijo. V redkih primerih, ko pobeg ni mogoč, se plosko uležejo na tla, pri čemer iztegnejo vrat, da se zlijejo z okolico. Smithsonianov narodni živalski vrt navaja, da včasih odrasli noji z mahanjem s krili ustvarijo oblak prahu, da bi zaščitili svoje mladiče pred plenilci. Če je treba, se branijo tudi z močnimi brci, ki lahko celo usodno poškodujejo leva.
Čeprav se zdi podoba noja z glavo v pesku privlačna kot prispodoba za zanikanje težav, resnični noji niso tako neumno pogumni. Namesto zakopavanja glave v pesek se raje zanašajo na svojo hitrost in naravne obrambne mehanizme, da preživijo.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Razkriti so ključni vpogledi v imunski sistem bolnikov, ki se zdravijo z imunoterapijo imenovano »checkpoint inhibitors«. Ti revolucionarni terapevtski pristopi, ki celicam T omogočajo učinkovitejši boj proti rakavim celicam, so postali ključni v sodobnem zdravljenju raka.
Vendar pa ima terapija stranske učinke – približno 20 % bolnikov postane bolj dovzetnih za okužbe. Nova raziskava, objavljena v ugledni reviji Immunity, pojasnjuje mehanizme za tem pojavom in nakazuje načine za zmanjšanje tveganj.
Zaviralci kontrolnih točk: Mehanizem delovanja in dvojnost učinkov
Terapije z zaviralci imunskih kontrolnih točk so osredotočene na molekulo PD-1, ki deluje kot zavora za imunski sistem in preprečuje pretirano aktivacijo celic T. Z blokiranjem PD-1 zaviralci sprostijo to »ročno zavoro« in povečajo imunski odziv proti tumorjem. Toda, kot je razkrila raziskava, ima ta pristop tudi svoje pomanjkljivosti.
»Naša raziskava razkriva, kako lahko zaviralci kontrolnih točk, kljub svoji učinkovitosti pri uničevanju rakavih celic, oslabijo funkcijo celic B, ki so ključne za zaščito pred okužbami,« pojasnjuje profesor Stuart Tangye, soavtor študije in vodja laboratorija za imunologijo na Garvanu. »Zaviranje PD-1 je podobno ‘jin in jangu‘ imunskega sistema – medtem ko aktivira protitumorsko odpornost, hkrati zavira funkcijo celic B, kar vpliva na njihovo sposobnost tvorjenja protiteles,« je pojasnil dr. Kenji Chamoto z Univerze v Kjotu, eden od soavtorjev študije.
To pomeni, da so bolniki, zdravljeni z zaviralci kontrolnih točk, bolj izpostavljeni okužbam, saj imajo zmanjšano raznolikost in kakovost protiteles.
Kako zmanjšati tveganje za okužbe?
Študija je temeljila na bolnikih z redkimi genetskimi pomanjkljivostmi PD-1 ali njegovega partnerja PD-L1 ter na živalskih modelih brez signalizacije PD-1. Raziskovalci so ugotovili, da so ti bolniki imeli manj spominskih celic B – imunskih celic, ki si »zapomnijo« pretekle okužbe – in slabše delujoča protitelesa. »Pomanjkanje PD-1 ali PD-L1 je bilo povezano z zmanjšano zmožnostjo telesa za boj proti običajnim patogenom, kot so virusi in bakterije,« je pojasnil dr. Masato Ogishi z Univerze Rockefeller.
Raziskava opozarja zdravnike, naj pozorno spremljajo funkcijo celic B pri bolnikih, ki prejemajo zaviralce kontrolnih točk, in priporoča preventivne ukrepe za zmanjšanje tveganja okužb. »Čeprav so zaviralci PD-1 močno izboljšali zdravljenje raka, moramo upoštevati kompromis med okrepljeno protitumorsko imunostjo in oslabljenimi protitelesi,« je dejala dr. Stéphanie Boisson-Dupuis, soavtorica študije.
Ena od možnih rešitev, ki jo predlaga raziskava, je nadomestno zdravljenje z imunoglobulini (IgRT), ki se že uporablja pri bolnikih z imunskimi pomanjkljivostmi. Ta terapija bi lahko bila preventivni ukrep za bolnike z rakom, ki imajo večje tveganje za okužbe.
Redke genetske bolezni kot ključ do boljšega razumevanja imunskega sistema
Raziskava je razkrila, da preučevanje redkih genetskih stanj, kot je pomanjkanje PD-1 ali PD-L1, lahko prinese pomembne vpoglede v normalno delovanje imunskega sistema. »Te edinstvene okoliščine nam omogočajo, da natančneje razumemo, kako manipulacije z imunskim sistemom vplivajo na celoten imunski odziv,« je poudaril profesor Tangye.
Raziskovalci si prizadevajo za nadaljnje izboljšave imunoterapije, ki bi ohranila njeno učinkovitost pri zdravljenju raka, hkrati pa zmanjšala vpliv na protitelesa. »Ta študija kaže, kako lahko interdisciplinarne raziskave na področjih raka, genomike in imunologije prinesejo koristi širši populaciji,« je dodal profesor Tangye.
Pogled v prihodnost imunoterapije
Nova odkritja ne izboljšujejo le razumevanja imunskih mehanizmov pri bolnikih z rakom, temveč nakazujejo tudi smernice za izpopolnitev terapij. Raziskovalci si prizadevajo za oblikovanje terapij, ki bi hkrati okrepile protitumorski odziv in ohranile celovitost protitelesne imunosti. S sodelovanjem na področju genetike in imunologije lahko ta pristop prinese trajne izboljšave v boju proti raku in zaščiti bolnikov pred okužbami.
Rakavi bolniki so močno na udaru različnih okužb, ki njihovo zdravstveno stanje še otežujejo. Ta raziskava ni pomembna le za zdravljenje raka, temveč tudi za razumevanje, kako prilagoditi imunski sistem, da bi izboljšali zdravje in zaščito pred temi boleznimi v širšem kontekstu.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Sočen italijanski ploščati kruh, ki ga radi okrasimo z zelenjavo, je zelo star recept. Raziskovalci Univerze v Barceloni in Univerze La Sapienza v Rimu odkrivajo kompleksno kulinarično tradicijo kmetijskih skupnosti na območju rodovitnega polmeseca (Bližnji vzhod) med leti 7000 in 5000 pr. n. št. Že pripadniki teh skupnosti so pekli velike hlebce kruha in »fokače« z različnimi dodatki.
Do odkritja z analizo posode
V neolitiku (mlajša kamena doba) je bila razširjena uporaba kreamike. Ljudje na Bližnjem vzhodu so svojevrstne fokače pekli v velikih ovalnih posodah z nizkim robom. Od običajnih pladnjev so se razlikovale po notranji površini, zaznamovani z grobimi in enakomernimi zarezami. Eksperimenti arheologov so pokazali, da bi lahko na teh pladnjih pekli velike hlebce iz vode in moke. Pekli naj bi jih v kupolastih pečeh, zareze pa naj bi služile lažjemu odstranjevanju pečenega kruha. Velikost teh približno trikilogramskih hlebcev nakazuje, da so bili namenjeni večji skupini ljudi.
Analiza filofitov (silikatni ostanki rastlin) je pokazala prisotnost žita (pšenice in ječmena) in začimb v posodah. Analiza organskih ostankov je nadalje pokazala, da so bili nekateri pladnji uporabljeni za pripravo hrane z živalsko maščobo. Stanje razgradnje ostankov priča, da so pladnji v vsaj dveh primerih dosegli temperature, skladne s tistimi, ki so bile preverjene za peko testa v kupolastih pečeh.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Meseca novembra je Ministrstvo za naravne vire in prostor v okviru Načrta za okrevanje in odpornost odobrilo sredstva za tri projekte oskrbe s pitno vodo in enega za urejanje kanalizacije. Katere občine bodo deležne finančne pomoči?
Vodovodni sistem Šempeter
Vlagatelj in vodilni partner projekta Oskrba s pitno vodo – vodovodni sistem Šempeter je Občina Prebold s partnerskima občinama Polzelo in Žalcem. Sredstva v vrednosti 1.000.000 evrov bodo vložili v sistem za oskrbo s pitno vodo na področju vseh treh občin in za obnovo dotrajanega vodovodnega sistema Šempeter. Novih priključkov na vodovod bo 30, kar bo oskrbelo 100 novih uporabnikov.
Vodovodni sistem v občini Škocjan
Občina Škocjan bo prejela sredstva v višini 246.657,29 evrov. Z njimi bo zgrajeno javno vodovodno omrežje, ki bo zagotovilo ustrezen dostop do pitne vode 79 prebivalcem v Močvirju, Lepem Stanu, Luntovžu in Rebri.
Dograditev vodovoda v Občini Dobje
Občini Dobje so odobrena sredstva za projekt Dograditev vodovoda na območju šola/industrijska cona, ki znašajo 142.012,90 evrov. Zgrajen bo del novega vodovodnega sistema, vodohran in raztežilnik. S tem bo 820 prebivalcem zagotovljen dostop do pitne vode.
Izgradnja kanalizacije v Mestni občini Ljubljana
Mestni občini Ljubljana bodo dodeljena sredstva v vrednosti 538.541,54 evra, in sicer za projekt Izgradnja sekundarne vakuumske kanalizacije Črna vas – JUG. Zgrajenih bo 1357 metrov vakuumske kanalizacije. Po koncu projekta bo 72 objektom v naselju Črna vas zagotovljeno ustrezno odvajanje in čiščenje odpadne vode.
Sredstva, dodeljena v okviru Načrta za okrevanje in odpornost omogočajo ustrezno urejanje komunalne infrastrukture občinam in krajem z manjšim številom (<10.000) prebivalcev.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
»Tudi jaz sem bil v otroštvu žrtev nasilja v družini,« so besede, ki se nam odprejo na spletni strani Damijana Janžekoviča. Tisti, ki poznajo njegovo zgodbo, poznajo tudi njegovo misijo. Pomagati tistim, ki doživljajo podobne izkušnje in iščejo nov začetek. V tem desetletju piše trilogijo Iz pekla do življenja, kjer razkriva surovo resnico življenja in preizkušenj.
Damijan Janžekovič o spletni strani, psihoterapiji, knjigah in novih začetkih
»Iskal sem način, da ločim osebni in profesionalni vidik. Da poslovno stran postavim na drugo platformo, saj sem videl, da če vse fokusiraš na družbena omrežja, je zelo težko slediti vsemu, kar prejmeš,« mi pove o razlogih za postavitev svoje obsežne spletne strani. Pravi, da je želel zagotoviti diskretnost nekomu, ki ga želi kontaktirati: »Je lažje iz maila, kot iz osebnega profila.«
Postavitvi spletne strani je kljubovala tudi odločitev, da je lažje vzpostaviti sodelovanje, saj ga ustanove, kjer pogosto predava, težje najdejo, če obstaja samo na družbenih omrežjih. »Slednjim v zadnjih letih težko sledim in nehote zgrešim sporočilo nekoga, ki lahko nato pomisli, da se ne zmenim zanje,« doda o težavnosti sledenja s kopico sporočil.
»Zakaj spletna stran? Da je vse na enem mestu. Da je nekje nekaj, kjer se izve vse o meni, če bi želeli tako ali drugače sodelovati z mano.«
Trudim se razbiti stigmo, da hoditi na terapijo ni znak šibkosti, temveč poguma
»Sem nekdo, ki zagovarja psihoterapijo in delo na sebi. To spodbujam na vseh dogodkih. Ko ljudje slišijo in v praksi vidijo, kaj sem ‘naredil iz sebe’, je to drugače, kot samo opevanje o tem. Večkrat pravim, da sem eden živih primerov, ki si je pomagal. To ljudem vlije veliko upanja,« poudari pomen človeškega zavedanja, da nismo sami ali edini, ki živimo v težkih okoliščinah.
»Trudim se razbiti stigmo, da hoditi na terapijo ni znak šibkosti, temveč poguma. Po eni strani si priznaš, da imaš težavo, ki je žal ne znaš rešiti sam, in najti načine, s katerimi si lahko pomagaš.«
Sam se je s psihoterapijo srečal pri devetnajstih letih, že pri šestnajstih pa ga je po priporočilu nevrologov prvič obravnavala pedopsihiatrinja. Zaradi slabih izkušenj je razvil nezaupanje do strokovnjakov danega področja, do devetnajstega leta pa je zamenjal deset psihiatrov. Šele ko mu je klinična psihologinja svetovala obisk psihoterapevta, je po nekaterih obiskih ugotovil, da ti delujejo in je na pravi poti.
Tako na podstrani preberemo: »Kako mi je psihoterapija pomagala? Dala mi je vse, kar mi je bilo odvzeto v življenju. Uspešno sem zacelil ogromno ran in vzorcev iz otroštva. Po nekaj mesecih sem ponovno zaznal občutja v svojem telesu in nisem bil več otopel. Intenzivno sem delal na sebi ter si po več letih povrnil pozitivno samopodobo in samozavest. Na svet sem začel gledati bolj pozitivno, intenzivnost samomorilnih misli se je zmanjšala, na neki točki pa so misli popolnoma izginile.«
Kako najti pravega terapevta?
V času, ko se zdi, da vse temelji na potrošništvu, prednjačenju in konkurenčnosti, se je odločil, da na svoji strani deli seznam drugih strokovnjakov s področja psihoterapije.
»Ker trenutno še nisem licenciran terapevt, še vedno v sklopu študija, imam določeno mrežo strokovnjakov, ki jih zaupam. S tem v mislih ima spletna stran tudi podstran s seznamom terapevtov, nasvetih, kako najti pravega in kje. Obiskovalci spletne strani lahko to brez izpostavljanja zdaj najdejo sami,« mi razloži odločitev vključitvi podrobnega opisa iskanja psihoterapij in omenjenega seznama strokovnjakov.
»V ozadju imam ekipo, ki mi pomaga in svetuje, da ne sprejemam napačnih odločitev. To se mi je zdela enostavna odločitev, za katero sem stal od začetka. Nobenega problema ne vidim v tem, da izpostavljam ljudi, ki svoje delo opravljajo dobro in častno. To ni področje, kjer je tekmovalnost potrebna, ker imamo na veliko žalost dela več kot dovolj. Ljudje rabijo strokovno pomoč. Podaril pa bi rad, da nihče od nas, ki smo izbrali ta poklic, ni tu zaradi denarja. Pomagati ljudem in jim omogočiti nov začetek,« poudari srčno izbiro poklica oz. poslanstva, ki ga je našlo.
Iz pekla do življenja
Damijan je tudi pisatelj. Izšli sta že dve knjigi trilogije Iz pekla do življenja, ki nosita naslov Izgubljeno otroštvo in Bitka z depresijo. Prav zaradi njegove težke zgodbe in dejstva, da je iz nje uspel najti pravo pot, ga je našlo mnogo ljudi.
»Ja, dober začetek je, če začnejo pri knjigah. V prvi knjigi sem izpostavil problematiko družinskega nasilja na specifičnem primeru svojega otroštva, v drugi pa sem v ospredje postavil duševne težave, depresijo in to so vsebine, ki ljudem tako ali drugače pomagajo,« pravi o pomenu njegovih knjig.
Ker rad piše in zapisuje, ima svoj prostor na spletni strani tudi blog. Pravi, da bo na njem kmalu dovolj vsebin, ki bodo ljudem lahko pomagale v krajši obliki. Postavil jih bo v štiri kategorije: »psihoterapija, ker sem študent te smeri, in največ literature preberem s tega področja; knjižna priporočila, ker ljudje radi berejo in bom delil knjige, ki so me navdušile in mi pomagale; vzgoja, ker sem študent pedagogike in ohranjam pedagoško perspektivo; samorefleksija, ker ljudje cenijo to lastnost pri meni in ostalih.«
O pomenu knjig lahko z nekaj kliki preberemo na tisoče esejev in raziskav. Kaj pa njihovo pisanje? »Knjige so name delovale terapevtsko. Ob pisanju sem želel pomagati drugim, kar je bil moj glavni namen. Ko sem se s terapevtom o tem pogovarjal, sem začel ugotavljati, kako boljša oseba sem postal, koliko vsebine sem predelal in koliko ran zacelil,« pravi Damijan.
»Če danes pogledam za nazaj, vidim tudi vse pisateljske blokade in razloge zanje. Niso bile pomanjkanje navdiha, temveč zgolj nezmožnost mojega telesa, da te in one reči še ne morem spisati v obliki, ki si jo želim. Lažje gledam na vso prehojeno pot.«
Seveda pa mnogi bralci pričakujejo tisto tretjo knjigo, ki bo zaključila svojo zgodbo. Z zaključnim obdobjem študijske poti bo več časa namenjenega prav izidu slednje, katere izid je že napovedal. »Zaradi študija bo tretja knjiga nekoliko drugačna. Videti bo možno, kako je vse to vplivalo name in posledično na moje pisanje.«
»Čas je bil največja težava,« mi odgovori na vprašanje o tem, zakaj je trajalo nekoliko dlje za izid tretje. »Tretja knjiga je največji proces celjenja. Ker je zaključek zgodbe želim poskrbeti, da bi zgodba imela celoto. Nisem želel pritiskati nase, šel sem po občutku in to je bila prava odločitev. Zaradi tega bo knjiga boljša in celostna,« dodaja.
Čeprav o vsebini ne želi razkriti preveč, pravi, da bo v ospredje postavljala družinske vzorce, kako jih premagati in se soočati z njimi.
Za konec o premagovanju težkih obdobij pravi, da je »življenje kot srčni utrip, ko se premika gor in dol pomeni, da živimo.«
Jelenček Niko 3 je tretji del filmske serije, ki je predstavila zgodbo o istoimenskem jelenčku, ki že od nekdaj sanja, da bi z očetom vlekel božičkove sani. Zgodba se zaplete, ko pride Stela, neznana leteča košuta, ki si želi prav tako leteti z Božičkom. Ali se je res splačalo narediti še tretji del?
Odpravi se na sever…
Niko se v solzah poslovi od svoje družine in se postavi ob bok očetu Skakaču v Božičkovih letečih silah. Za Nika se uresničijo sanje: postati junak kot njegov oče. V boj za Nikovo mesto pride Stela, neznana tekmovalka. Kljub tekmovalnosti se dvojica vzljubi in Niko Steli pokaže, kje so skrite Božičkove sani. Vendar jih Stela dan pred božičnim večerom ukrade. Niko se zaradi Steline izdaje in želje, da bi pomiril jeznega očeta, odpravi na mrzli sever, da bi sani vrnil.
V spremstvu zvestih prijateljev, leteče veverice Julijana in podlasice Vilme, se mora Niko ločiti od svojih prijateljev, da bi sam prepotoval večno morje in našel Stelin dom, kjer izve strašno resnico o očetovi izdaji njegovega prijatelja iz otroštva Ilmarja. Medtem je Stela šokirana, ko ji očete Ilmar, ki je nagnjen k maščevanju, razkrije svoj pravi načrt za odpoved božiča. Bosta Niko in Stela uspela rešiti božič?
»Niku rada zapleteva življenje,« pravita režiserja
Kari Juusonen (1967) se kot režiser animiranih filmov že od začetka svoje kariere ukvarja s stop-motion animacijsko tehniko. Njegovi kratki filmi so bili prikazani na 120 filmskih festivalih, prejeli pa so številne nagrade, vključno z nagrado žirije v Cannesu leta 2001, za film Pizza Passionata.
Po treh letih dela je bil 2008 premierno prikazan celovečerni animirani prvenec Jelenček Niko, štiri leta kasneje pa mu je sledil še drugi Jorgen Lerdam (1958) je danski režiser, znan po filmih Neverjetna zgodba o velikanski hruški (2017) in Vsi psi gredo v nebesa (1989), letos pa se je pridružil Juusonenu pri režiji tretjega dela filmov o jelenčku Niku. O filmu je Juusonen povedal: »Očitno Niku rada zapleteva življenje! Vedela sva, da mora biti jasno, da je Niko na koncu drugačen zaradi vseh pustolovščin in uvidov, ampak to je nekaj najbolj imenitnega pri animaciji. Zelo resnemu trenutku lahko sledi veliko letenja.«
Ali komični vložki delujejo?
Kot mnogi filmi za otroke tudi Jelenček Niko 3 stavi na komične vložke, ki bi nekoliko približali zgodbo gledalcem. V filmu vlogo komičnega lika prevzamejo lemingi, ki iščejo svojega velikega vodjo. Lemingi so, kot o sebi povedo sami, naravni sledilci, in ko eden »skoči z mostu«, vsi »skočijo z mostu«. Njihova vloga bi lahko sovpadala z vlogo minionov v filmski seriji Jaz baraba. Njihova glavna naloga je, da popestrijo drugače monotono zgodbo.
Zanimivo je, da gre po mnenju filmskih kritikov za najboljše ocenjen film o letečem jelenčku, kljub temu da je zgodba o jelenčku Niku precej dolgočasna in ne prinaša neke nove zgodbe, ki je še nismo videli. Tako film resnično temelji na lepi animaciji, slovesu in na smehu, ki ga izvabljajo lemingi.
Jelenček Niko je letos star 16 let in zdi se, da se je zdaj končno odločil, da ne bo več otrok. To je tudi glavno sporočilo, glavna motivacija, ki žene Nika skozi vse njegove odločitve in skozi vse preizkušnje. Je kot kakšen najstnik, trmoglav in odločen, da vsem dokaže, da ima prav in lahko sprejema svoje odločitve. V filmu je sicer še vedno videti kot mali jelenček, ki ga ženejo velike sanje. Na koncu se vseeno izkaže, da brez prijateljev ne bi mogel rešiti božiča. Vprašanje je le, če bodo mlajši gledalci to sporočilo slišali in dojeli.
Ali je Niko res še vedno tako privlačen?
Film o Jelenčku Niku je čudovito animiran film, ki v kina, predvsem zaradi njegovega slovesa in časa privablja družine z majhnimi otroki. Za malo starejše otroke je film pogosto že nekoliko dolgočasen. Ob ogledu filma se zdi, da ustvarjalci ne vedo več, kam bi zapeljali zgodbo. Novi motivi, ki se pojavijo v filmu so odraščanje, tekmovalnost, pomen družine, zvestobe in prva simpatija, ki bo morda omogočila nastanek še četrtega filma iz te serije.
Film verjetno ne bo dosegel večne slave ali pomembnega mesta v zgodovini filmskih risanih uspešnic. Jelenček Niko 3 lahko predvsem zaradi lahkotnosti zgodbe, odsotnosti resnejših spopadov, hitrih sprememb scen in nasilja, predstavlja sproščujoč film za družine z majhnimi otroki. Film je tudi precej kratek, zato otrokom ne bo tako težko zdržati do konca filma. Jelenček Niko je tako lahko čudovita izbira za sproščujoče popoldne v času adventa in pričakovanju božiča.
Jelenček Niko 3 | Sinhronizirano | Napovednik | 7. november
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
December je pred vrati, in z njim čas čarobnosti, pričakovanja ter toplih družinskih trenutkov. To je obdobje, ko se otroške oči svetijo od vznemirjenja, ko si v mislih že slikajo darila pod smrečico in vneto pišejo pisma dobrim možem. Starši pa se znajdejo pred prijetnim, a vseeno odgovornim izzivom – postati Božičkov pomočnik, ki izbere darila, ki bodo hkrati navdušila otroke, spodbujala njihovo domišljijo in ustvarjalnost ter poskrbela, da bo čas, preživet v krogu družine, še bolj zabaven.
Male želje, velike sanje
Otroci so čarobni sanjači. Njihove želje so lahko povsem preproste, kot je želja po prvih pisanih kockah, punčkah in plišastih živalicah, druge pa segajo vse do želje po pravem poniju, ki mu bo malčica grivo spletala v mavrične kitke, ali vesoljski ladji, ki bo vašega galaktičnega raziskovalca ponesla na bližnjo zvezdo. Ker v Baby Centru poznajo skrite želje naših malih škratov, so pripravili praznični katalog s čarobnimi predlogi daril na več kot 100 straneh.
Tudi letos so priljubljena darila tista, ki v sebi skrivajo nekaj več – zabavo, poučnost, presenečenja in priložnosti za skupno igro. Na pismih želja dobrim možem se bodo zagotovo znašle vse hit igrače, ki jih otroci ta hip občudujejo. Te igrače niso zgolj igrače – so vrata v svet novih doživetij, učenja skozi igro in razvijanja spretnosti.
Morda si vaš otrok želi raziskovati ves svet s Playshifu interaktivnim globusom, morda zgraditi lastno kraljestvo iz Jelly Blox pisanih kock, ki spodbujajo senzoriko, ali pa vzgajati Bitzee digitalnega ljubljenčka, ki potrebuje prav toliko skrbi, kot jo lahko otroci z veseljem ponudijo. Kakršne koli so že njihove sanje, so prav te drobne želje tiste, ki v decembru prinašajo največje čudeže.
Kaj si želijo bodoče mamice in starši?
Bodoči starši po večini želijo praktičnih daril, ki bodo olajšala prve mesece novega življenja z malčkom. Voziček, ki bo kos vsem družinskim avanturam – od sprehodov po mestnih ulicah do gozdnih poti – ali avtosedež, ki združuje najvišje standarde varnosti in udobja.
Praktična, premišljena darila, ki ostanejo z družino dlje kot le eno sezono, so tista, ki jih bodo starši še dolgo cenili. In tudi za te želje so dobri možje našli bogato izbiro v Baby Centru – tam so izdelki, ki združujejo funkcionalnost, kakovost in estetski videz, kar bodočim staršem omogoča, da z zaupanjem in stilom stopijo v novo poglavje svojega življenja.
Več kot 100 strani navdiha za decembrske čudeže
Baby Centrov praznični katalog ponuja več kot 100 strani idej za popolna darila. Otroci bodo uživali tudi ob pisanju pisma za dobre može, ki ga lahko oddajo v poslovalnicah Baby Center, 14. decembra pa bodo izžrebali kar 16 prazničnih nagrad.
Za nepozabno presenečenje lahko letos podarite nekaj posebnega – novo darilno kartico Baby Center z multimedijsko vsebino, ki ji lahko dodate tudi svoje osebno sporočilo ali video. Podarite darilo, ki združuje toplino, čustva in praktičnost! 🎁
Prelistajte katalog in odkrijte navdih za praznike, polne čarobnih trenutkov!
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Praznična številka revije Študent je tu! Decembrska izdaja prinaša številne zanimive teme, ki jih ne smeš spregledati. 😁
V študijskem delu revije smo raziskali, kako se pripravljajo akademska besedila. Intervjuvali smo naj študenta Univerze v Mariboru študijskega leta 2023/24 Reneja Gril Rogino. Predstavili smo še nasvete, kako postaneš finančno neodvisen.
V kulturnem delu smo pogledali trenutno izredno priljubljeno tiktokerico Kraljico testenin. Predstavili smo nov film Nosferatu, ki ga bomo lahko videli za božič. Našteli pa smo še najboljše praznične destinacije v naši bližini za pod 100 €.
Raziskali smo nevarnosti in stranske učinke droge Fentanil, ki je trenutno v porastu. Napisali smo še nasvete, kako izbrati pravi fitnes.
V znanstveno tehničnem delu revije smo prikazali rekonstrukcijo pokopane vampirke in predstavili novoodkrito vrsto krokodila z izjemno dolgim imenom Benggwigwishingasuchus. Pogledali smo, kaj so zombi zvezde, ter predstavili prednosti novega PlayStation 5 Pro. Na koncu pa smo raziskali še, kaj so pametni prstani in kateri so najboljši.
Decembrska številka revije Študent je že brezplačno na voljo na stojalih fakultet po Ljubljani in Primorski. Če študiraš od doma, jo lahko tudi shraniš v pdf obliki. V komentarjih nam povej, kakšna se ti je zdela ta številka. Prijetno branje 🙂
Nič ni lepšega od darila, ki bi ga imeli celo življenje. To so izdelki Snow Monkey, ki jih odlikujejo doživljenjska garancija, trajnost in kakovost. So popolna darila za decembrska obdarovanja, pri Snow Monkey pa so se ponovno odlično pripravili na najbolj vesel mesec v letu. Kaj vse so nam pripravili?
Winter Edition, omejena kolekcija Snow Monkey
Samo dvakrat letno Snow Monkey pripravi omejeno kolekcijo svojih izdelkov. Tokrat je na vrsti Winter Edition, ki prinaša tri izdelke v treh limited barvah.
Traveler 1L, Go-Getter 0,6L in Enjoyer 473ML.
Izbiraj med čudovitimi barvami Aurora Rose, Frosted Mint in Stardust Magic.
Termo steklenice ponujajo nov, še bolj svež videz in poskrbijo, da ostanete hidrirani v stilu. Visokokakovostno nerjaveče jeklo ne pušča okusa po kovini in ne prenaša okusov med pijačami.
Izdelkom dodaj gravuro in s tem dodatno personaliziraj darilo!
Adventni giveaway pri Snow Monkey
Vsako adventno nedeljo bodo pri Snow Monkey pripravili Give-Away darilnega paketa. To je odlična priložnost, da svojo zbirko še dodatno obogatiš ali pa sodeluješ, ker želiš obdariti svoje bližnje. Nagradne igre potekajo na njihovih družbenih omrežjih.
Ker popustov in akcij ni nikoli dovolj, so poskrbeli še za nekaj. Koda STUDENT20 ti ob nakupu na njihovi spletni strani prinaša kar 20-odstoten popust.
Kje kupiti Snow Monkey izdelke v decembru?
Pomembno vprašanje! Izdelke Snow Monkey lahko kupiš preko njihove spletne strani, ki omogoča enostaven pregled ponudbe in brezskrben način nakupa.
Da bo vse še lažje, lahko v celjskem City Centru najdeš tudi njihovo novoletno stojnico, ki bo odprta vse do konca decembra. Tako boš lahko brez skrbi poskrbel za božična in novoletna darila, četudi jih boš kupoval v zadnjih minutah.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.
Na današnji dan, 6. 12. 2024, mineva točno 250 let, odkar je cesarica Marija Terezija potrdila zakon, ki je uvedel splošno šolsko obveznost na območju takratnih avstrijskih dežel. Splošni šolski red oz. Allgemeine Schulordnung je korenito spremenil izobraževalni sistem v cesarstvu ter hkrati začrtal prihodnost slovenskega šolstva.
Ozadje uvedbe obveznega šolanja
S Splošnim šolskim redom (tudi: Splošna šolska naredba) je Marija Terezija 6. decembra 1774 uvedla obvezno šolanje za otroke obeh spolov v starosti od 6 do 12 let. Ta pravni akt predstavlja pomemben mejnik v zgodovini slovenskega šolstva, zajel pa je vse dežele takratnega cesarstva. Z reformo so uvedli še norme za izobraževanje učiteljev in enotna šolska učna gradiva.
Zmotna je misel, da je Marija Terezija uvedla šolstvo. Šolstvo je na slovenskih tleh obstajalo že stoletja. Pri tem pa je potrebno poudariti, da je bilo izobraževanje v skoraj izključni domeni Cerkve. Pomembno vlogo cesarici pripisujemo predvsem zato, ker je ugotovila pomembnost (državnega) šolstva, na kar kaže njena izjava: »Šolstvo pa je in ostaja vselej politična zadeva!«.
Čeprav si danes izjavo slikamo v humanistični luči, prvotni kontekst izjave kaže na bolj realpolitične poglede Marije Terezije. Zelo jasno je bilo, da so ukrepi za ureditev šolskega sistema strmeli predvsem k zadovoljevanju potreb države, ne pa toliko k zadovoljevanju individualnih potreb posameznika.
Vplivi in ureditev
Velik vpliv na zakonodajalce je imel pruski šolski reformator Johann Ignaz Felbiger. Ta je na povabilo cesarice prišel na Dunaj, da bi pomagal pri vzpostavitvi šolskega sistema. Felbiger je veljal za odličnega strokovnjaka na področju vprašanj, povezanih s šolstvom, in je bržčas najzaslužnejši za precej hitro oblikovanje reforme. Reforma je bila pripravljena v manj kot letu dni.
Šolski red je uvedel tri vrste šol: trivialne šole (trivialke), glavne šole in normalne šole (normalke).
Trivialke so se morale ustanoviti v vseh krajih s farno ali podružnično cerkvijo. V teh šolah so se učenci učili brati, pisati in računati, obvezen pa je bil tudi verouk. Namen teh eno- ali dvorazrednih šol je bila pridobitev osnovnih znanj.
V nekoliko večjih krajih so bile ustanovljene glavne šole, ki so bile nekoliko zahtevnejše. Na glavnih šolah so poleg zgodovine in zemljepisa učenci osvajali tudi osnove latinščine. Šlo je za trirazredne šole, ki so bile ustanovljene v okrožnih glavnih mestih.
Normalke so bile štirirazredne elitne šole, ki so bile ustanovljene v deželnih glavnih mestih. Za njih se je reklo, da so smernice za vse ostale šole v provinci. Te šole so imele širši nabor predmetov kot glavne šole, vključno z obsežnejšim poukom latinščine. V okviru pripravništev so služile predvsem izobraževanju bodočih učiteljev oz. pripravi za študij na gimnazijah.
Namesto obiskovanja šole je Šolski red dopuščal tudi poučevanje na domu. Ker pa otroci doma niso bili deležni ustreznega pouka, jih je velika večina obiskovala šole. Zanimivo pa je poudariti, da so se časi precej spremenili. Če so danes praviloma starši tisti, ki silijo otroke v šolo, so bili pred 250 leti prav oni najmanj navdušeni nad reformo. Z obveznim šolanjem so namreč izgubili pomembno delovno silo.
Vzpostavitev široko dostopnega izobraževalnega sistema je omogočila, da so se vanj lahko vključili tudi otroci iz najrevnejših družbenih slojev. Poudariti je potrebno še enako obravnavo deklic in dečkov, ki jo je določal 12. člen Splošnega šolskega reda.
»Otroci obojega spola, katerih starši ali varuhi v mestih ne marajo ali ne morejo vzdrževati svojih domačih učiteljev, spadajo brez izjeme v šolo, in sicer od začetka šestega leta dalje. Osnovno šolo morajo obiskovati, dokler se ne bodo popolnoma naučili za svoj bodoči stan in način življenja potrebnih učnih predmetov, kar bodo pač komaj do kraja dosegli pred dvanajstim letom. Zaradi tega bi radi videli, da bi starši pošiljali svoje otroke v šolo vsaj šest ali sedem let.«
Šolska reforma Marije Terezije je nedvomno ena njenih najbolj poznanih in pomembnih reform. Pri tem pa ne gre spregledati, da je bilo potrebnega veliko truda, preden je institucionalizacija osnovnega šolstva zaživela. Splošni šolski red je postavil trden temelj. Sledili pa so – in sledijo vse do danes – številni ukrepi, ki želijo nadgraditi in izboljšati ideje, postavljene pred četrt tisočletja.
To besedilo je tu, da ustavi kradljive robote
Če ste človek in vidite to besedilo, ga ignorirajte. Če berete to vsebino drugje kot na Student.si, prosimo obiščite našo stran.