Novembra 2024 je v Rigi v Latviji, potekala 37. mednarodna konferenca združenja AEHT (European Association of Hospitality and Tourism Schools), ki je zbrala več kot 800 udeležencev iz 25 držav. Med njimi je izstopal Jakob Mlakar, študent 3. letnika univerzitetnega programa Turizem na Fakulteti za turistične študije – Turistici, Univerze na Primorskem. Pod mentorstvom mag. Mihe Bratca je kot član mednarodne ekipe s študentoma iz Nizozemske in Belgije osvojil prvo mesto v disciplini Strategic Thinking. Več o tekmovanju in izzivu, ki jih je čakal na konferenci, je Jakob povedal v sledečem pogovoru.

Pozdravljen, Jakob. Najprej iskrene čestitke za izjemen uspeh na mednarodnem tekmovanju v Rigi. Začniva z vprašanjem: kje si izvedel za to tekmovanje in kaj te je spodbudilo k sodelovanju?

Naj poudarim, da smo se na tej izvedbi tekmovanja študenti Turistice AEHT-ja udeležili prvič. Namreč, dekan naše fakultete, Emil Juvan, je glavni sodnik (Head judge) v eni izmed kategorij na tem tekmovanju in odločil se je, da Turistica enostavno mora biti del tega. Na fakulteti so pripravili razpis oziroma poziv zainteresiranim, da se z motivacijskim pismom prijavimo mentorju, mag. Mihi Bratcu in ga prepričamo, zakaj smo ravno mi najboljši. Želeli smo peljati tri študente, ampak so kategorijo Turistična destinacija že prehitro zapolnili, zato sva skozi izbor prišla dva. Kolega Žan Seušek je tekmoval v kategoriji Hospitality management, jaz pa v Strategic thinking. Izkušnje z mednarodnimi tekmovanji mi niso tuje, imam namreč že eno zlato iz mednarodnega tekmovanja v srednji šoli in res sem si želel izkusiti, pa tudi doseči še več. In takšno tekmovanje na še ne poznani destinaciji mi je bilo pisano na kožo.

Kako bi opisal to tekmovanje? Torej, v čim ste tekmovali, kako ste bili razdeljeni v ekipe, kako je potekalo vse skupaj?

Razsežnost in kompleksnost tega tekmovanja si je težko predstavljati. To je pomembno videti. 25 držav, 860 udeležencev, organizatorji, prostovoljci, donatorji, avtobusni prevozi, hoteli … res ogromen zalogaj. Tekmovanje je sestavljalo 14 kategorij iz gostinstva in turizma. Bila sta dva oziroma trije tekmovalni dnevi, odvisno od pravilnika kategorije. Uvodni dan je zaznamovala otvoritev tekmovanja, zadnji dan pa ekskurzije in gala večerja s podelitvijo. V skupine so nas razdelili z žrebom. Edini pogoj je bil, da v ekipi ne smeta biti dva člana iz iste države.

Tekmoval si v ekipi s študentoma iz Nizozemske in Belgije. Kako ste usklajevali delo in kako so potekale vaše priprave na tekmovanje? Ste veliko časa namenili pripravam že pred konferenco?

Res je. Moram priznati, da sem v tem primeru imel kar srečo. Saj veste, vsi nismo za vse, eni so prišli samo na izlet, drugi so želeli delati in nekaj doseči, in takšni potem niso bili kompatibilni. Čeprav sta bila moja sotekmovalca stara 17 in 18 let, kar je posledica razlike v šolskem sistemu, sta oba bila zelo zagnana. Takoj smo ugotovili, da imamo vsi visoke cilje, angleščina ni bila niti najmanjši problem in že po kemiji v ekipi se je vedelo, da bo na koncu nastalo nekaj odličnega. Mi se med seboj do prvega tekmovalnega dne nismo poznali. Žreb je bil narejen nekaj ur preden smo začeli z delom. Kategorija, v kateri smo tekmovali, je tudi zastavljena tako, da nismo imeli nič predpriprav. Vedeli smo, kaj bo naša naloga, in to je to.

V okviru discipline Strategic Thinking ste morali razviti strateški predlog repozicioniranja in razvoja hotela Pullman Riga Old Town. Kaj so bili glavni izzivi te naloge in kako ste se spopadli z njimi?

Naš največji izziv je bil čas. Za pripravo 12 strani dolgega poročila o »rebrandingu« hotela smo imeli le eno popoldne. Tri ure smo bili skupaj, potem pa je vsak svoje delo opravil v svoji hotelski sobi. Čez noč je bilo potrebno narediti še PowerPoint predstavitev in se uskladiti, kdo od ekipe kaj predstavi. Kot izziv lahko navedem tudi, da smo v samem hotelu Pullman Riga Old Town preživeli le eno uro in pol. Povedali so nam, kaj okvirno si želijo, potem pa smo imeli proste roke. V zakup smo morali vzeti, da je hotel v centru mesta, v peš coni, v spomeniško zaščiteni stavbi, tako da videza in morebitnih širitev v naši strategiji nismo mogli predvideti. Cilj je bil sodnikom prodati zgodbo z dobrimi argumenti.

In to vam je očitno odlično uspelo. Kaj je žirijo najbolj prepričalo pri vaši rešitvi?

Feedback, torej povratno informacijo, kaj je bilo dobro in kaj je bilo slabo, brez točkovnika ali uvrstitve, smo dobili že nekaj ur po predstavitvi. Poleg tega  smo spremljali predstavitve drugih in tako vedeli, kje približno smo. Sodniki so najbolj pohvalili, da smo naredili več kot so navodila zahtevala, da smo šli res v podrobnosti v naši analizi in da je bila vsaka naša ideja ustrezno argumentirana. Bili smo tudi prvi sploh, v takšni različici te kategorije, ki smo svoje delo strukturirali na način problem-rešitev. In ravno to je sodnikom veliko pomenilo. Z veseljem povem tudi, da so precej skritizirali nekatere naše ideje v poročilu, saj so sicer res bile inovativne in zanimive, ampak zaradi velikih stroškov v realnem življenju verjetno ne bi bile izvedljiei.

Ne gre za povsem klasičen format tekmovanja. Kateri aspekt se je tebi osebno zdel najbolj zanimiv?

Zagotovo eno tekmovanje ni enako drugemu. Pri AEHT bi izpostavil že prej omenjeno težko organizacijo in izvedbo, pri kategoriji Strateškega razmišljanja pa, da predhodne priprave sploh niso mogoče. Če se primerjam recimo s kategorijo sladic – oni so točno vedeli, da je tema sladice črni ribez in da mora biti brez glutena. Sladico so lahko že doma dodobra dodelali in na tekmovanju idejo samo uresničili. Pri njih recimo, kot tudi pri npr. koktejlih, kuhanju kave in podobnih kategorijah, so bila potrebna zelo specifična znanja in veščine. Mi smo si morali pomagati dobesedno z vsem kar znamo. Znanje turizma, segmentacije gostov, storytellinga, hotelirstva, strategij in še kaj se najde. Mislim, da je v naši kategoriji ravno ta potreba po interdisciplinarnih znanjih največja posebnost.

Kaj pa se ti je zdelo najtežje?

V resnici sem si vse skupaj otežil sam. No, na fakulteti so mi malo pomagali. Zadnji dan, dopoldne pred gala večerjo in podelitvijo, sem z ekipo Turistice preko Zooma tekmoval še na enem evropskem tekmovanju. Tekmovanje na tekmovanju. Zato recimo, ko so kolegi po večerji odšli v mesto na pijačo, sem jaz ostal v sobi in z ekipo ter mentorjema preko Zooma vadil za petkovo tekmovanje. Sicer pa kot že prej omenjeno, časovni pritisk. Čeravno se tri ure skupnega in potem samostojno delo sliši dokaj dovolj, je treba vedeti, da je bila šola, kjer smo tekmovali, od našega hotela oddaljena približno pol ure vožnje z avtobusom. Vsaka minuta je bila dragocena.

Kakšna je bila celotna izkušnja na konferenci? Si spoznal veliko somišljenikov iz drugih držav?

Neverjetna izkušnja. Najprej smo se povezali študenti iz Slovenije, dvanajst nas je bilo. Potem smo kar nekaj besed izmenjali seveda znotraj naše ekipe, pa tudi s konkurenco, člani in mentorji drugih ekip. Res ni bilo zavisti niti po podelitvi. Lahko povem, da je do mene pristopil vsaj en član čisto vsake ekipe, ki je tekmovala v Strateškem razmišljanju. Vsi smo dali vse od sebe in vsak je domov odnesel res lepo izkušnjo. Le Riga kot mesto se mi ni prikupilo. Morda je kriva zima, morda premalo časa, ki sem ga imel za ogled.

Kako pomembne se ti zdijo tovrstne izkušnje in priložnosti za osebni in karierni razvoj? Gre namreč za izziv, ki si se ga lotil poleg študija in ti je gotovo prinesel pomembna znanja in veščine.

Vsakemu študentu oziroma bodočemu študentu svetujem, da izkoristi vsako priložnost, ki se ponudi. Takšna tekmovanja niso le izleti po Evropi. Že udeležba, sploh pa rezultati, odpirajo vrata. Znanje nam da šola in realno okolje, tekmovanje pa nam da življenjsko izkušnjo. In, ko se to dvoje poveže, je marsikaj mogoče.

Se imaš namen vrniti na tekmovanje in morda ponoviti uspeh? Katera disciplina na konferenci AEHT se ti še zdi zanimiva ali bi jo rad izpostavil?

Z največjim veseljem bi letos novembra odletel na Švedsko in ponovno sodeloval, tudi ker vem, da bo organizacija res na top nivoju. Žal pa pravila organizacije AEHT določajo, da lahko posamezen študent samo enkrat sodeluje na tekmovanju kot tekmovalec. V naši kategoriji je letos prišlo celo do diskvalifikacije, ko so ugotovili, da je študentka že lani tekmovala v drugi disciplini. Sicer pa nikoli ne vemo, mogoče bom kdaj v vlogi organizatorja ali strokovne komisije. Vsaka disciplina je zanimiva po svoje. Škoda, da nisem mogel gledati tekmovanja Barista ali pa Carving. Tam nastajajo zelo zanimive stvari. Če bi pa imel priložnost ponovno tekmovati, pa bi definitivno izbral kategorijo Turistične destinacije.

Kaj te sicer na področju turizma najbolj zanima?

Mislim, da je očitno. Strategije. Sem oseba, ki takoj prepozna potencial in ga želi razvijati. Čeprav je tudi recimo v hotelirstvu in turističnih agencijah ogromno potenciala in možnosti za razvoj, me vseeno bolj privlačijo turistične destinacije in turistične atrakcije.

In še za konec: kakšni so tvoji dolgoročni cilji? Kje se vidiš čez pet, deset let?

Tekmovanja in dosežki odpirajo vrata. Meni se je en mesec po vrnitvi iz Latvije ponudila služba, točno na področju, ki me zanima. Po končanih izpitih začnem z delom na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, v sektorju za razvoj turizma, da s skupnimi močni uresničimo obstoječo strategijo razvoja slovenskega turizma. Definitivno pa želim v naslednjih letih nadaljevati z izobraževanjem, seveda, na področju turizma.