Trendi uporabe drog v Sloveniji se spreminjajo, pri čemer se pojavljajo nove psihoaktivne snovi, ki predstavljajo izziv tako za organe pregona kot za zdravstvene delavce. Med najbolj razširjenimi novimi drogami so 3-MMC, GHB, GBL ter MDMA v kristalih, ki se vse pogosteje pojavljajo na slovenskem črnem trgu.

Kakšna je zastopanost drog v Sloveniji?

Uporaba prepovedanih drog v Sloveniji se skozi leta spreminja, pri čemer se pojavljajo novi trendi in spremembe v načinu uživanja substanc. Po zadnjih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so med najpogosteje uporabljenimi drogami še vedno konoplja, kokain, ekstazi in amfetamini. V zadnjih letih pa opažamo porast sintetičnih drog, ki prihajajo na slovenski trg predvsem prek spleta in organiziranih kriminalnih mrež.

Po podatkih evropskega poročila o drogah je Slovenija ena izmed držav, kjer se zaznava povečano povpraševanje po novih psihoaktivnih snoveh, kot so sintetični katinoni (3-MMC), gama-hidroksibutirat (GHB) in gama-butirolakton (GBL). Prav tako se povečuje uporaba MDMA v obliki kristalov, kar predstavlja tveganje za uporabnike zaradi težje določljivega odmerka in večje čistosti snovi. Nova droga, ki je bila zaznana v zadnjih letih, je tudi 2C-B, psihedelična substanca, ki jo nekateri označujejo kot kombinacijo MDMA in LSD.

3-MMC: Nov val sintetičnih katinonov

3-MMC (3-metilmetkatinon) je ena izmed najnovejših sintetičnih drog, ki so v zadnjih letih postale priljubljene v Sloveniji. Gre za spojino, ki sodi v skupino katinonov in je kemijsko sorodna prepovedanemu mefedronu (4-MMC). Zaradi prepovedi mefedrona so se proizvajalci usmerili v razvoj novih alternativ, ki ostajajo zakonite dlje časa in jih je mogoče legalno kupiti prek temnega spleta ali drugih kanalov.

Učinki 3-MMC so podobni kombinaciji MDMA in kokaina – uporabniki poročajo o povečani energiji, evforiji in povečani socialnosti. Vendar pa je uporaba te droge povezana tudi z negativnimi stranskimi učinki, kot so tesnoba, paranoja, srčne aritmije in zasvojenost. V Sloveniji je 3-MMC postal razširjen predvsem med mlajšo populacijo in na nočnih zabavah.

GHB in GBL

GHB (gama-hidroksibutirat) in njegov predhodnik GBL (gama-butirolakton) sta depresanta, ki vplivata na centralni živčni sistem. GHB je bil nekoč uporabljen v medicinske namene, vendar se je zaradi njegovega močnega pomirjevalnega učinka in potenciala za zlorabo začel prodajati na črnem trgu. GBL, ki se v telesu pretvori v GHB, se pogosto uporablja kot industrijsko topilo, a ga uporabniki uživajo zaradi močnih sedativnih in evforičnih učinkov.

V Sloveniji so oblasti zaznale porast uporabe GHB in GBL, zlasti na zabavah. Ker je razlika med varnim odmerkom in predoziranjem majhna, lahko neizkušeni uporabniki hitro zaužijejo preveč, kar vodi do izgube zavesti, dihalne depresije in celo smrti. Zaradi teh tveganj je GHB znan tudi kot »posiljevalska droga«, saj se lahko neopazno doda v pijačo in povzroči izgubo spomina.

Ekstazi in MDMA v kristalih

Ekstazi (MDMA) je že desetletja ena izmed najbolj priljubljenih rekreativnih drog, predvsem na elektronskih glasbenih dogodkih. Tradicionalno se je ekstazi prodajal v obliki tablet, ki so vsebovale različne količine MDMA, pogosto pomešanega z drugimi snovmi. V zadnjih letih pa se vse bolj pojavlja MDMA v obliki kristalov, ki je bistveno močnejši in pogosto dosega čistost nad 90 %.

To pomeni, da uporabniki težje določijo ustrezen odmerek, kar povečuje tveganje za predoziranje. Preveliki odmerki MDMA lahko povzročijo nevarno povišanje telesne temperature, dehidracijo, srčne težave in celo smrt. V Sloveniji je bilo v zadnjih letih več primerov resnih zapletov zaradi uporabe izjemno močnih odmerkov MDMA, kar je sprožilo razprave o varnejši uporabi in dostopnosti testiranja drog.

Nove droge na slovenskem trgu

Poleg že omenjenih snovi se na slovenskem trgu pojavljajo tudi nove psihoaktivne snovi, ki jih uporabniki pogosto naročajo preko spleta. Ena izmed takšnih substanc je 2C-B, psihedelična droga, ki je v Evropi pridobila priljubljenost zaradi svojih halucinogenih in evforičnih učinkov. 2C-B uporabniki opisujejo kot mešanico MDMA in LSD, saj povzroča tako senzorične halucinacije kot tudi povečano čustveno povezanost.

Še ena nova snov, ki se pojavlja v nekaterih državah in bi lahko prišla tudi v Slovenijo, je nitazen, močan sintetični opioid, ki je veliko močnejši od fentanila. V ZDA in Evropi so že poročali o številnih smrtnih primerih zaradi predoziranja s to substanco, kar predstavlja resno grožnjo javnemu zdravju.

Kako se Slovenija spopada z novimi drogami?

Slovenski organi pregona in zdravstvene institucije se z novimi drogami spopadajo na več načinov. Eden izmed ključnih ukrepov je spremljanje trenda uporabe drog in hitra prilagoditev zakonodaje, da se nove psihoaktivne snovi čim prej uvrstijo med prepovedane droge. Prav tako so na voljo programi zmanjševanja škode, ki vključujejo testiranje substanc na terenu in izobraževanje uporabnikov o varnejši uporabi.

Program DrogArt v Sloveniji že vrsto let izvaja preventivne akcije na festivalih in nočnih zabavah, kjer uporabnikom omogočajo testiranje drog in svetovanje. Takšne pobude so ključne za zmanjšanje tveganj, saj omogočajo uporabnikom, da se informirano odločajo o uporabi substanc.

Poleg tega Slovenija sodeluje v evropskih programih za spremljanje novih psihoaktivnih snovi, kar omogoča hitro ukrepanje ob pojavu novih nevarnih drog na trgu. Kljub tem prizadevanjem pa ostaja izziv nadzor nad spletnim trgovanjem z drogami, saj se številne nove droge naročajo prek temnega spleta in dostavljajo neposredno uporabnikom.

Rak je bolezen, ki močno vpliva na bolnike in njihove bližnje. Ko zdravljenje prinese pozitivne rezultate, se pogosto pojavi vprašanje: Ali je bolezen res premagana ali le začasno umaknjena? Zdravniki uporabljajo izraza »remisija« in »ozdravitev«, ki pa imata različen pomen. Pomembno je razumeti razliko med tema pojmoma, saj vplivata na dolgoročne napovedi in nadaljnje zdravstvene ukrepe.

Kaj pomeni remisija raka?

Remisija raka pomeni, da se bolezen odziva na zdravljenje in da je njena prisotnost v telesu bistveno zmanjšana. Obstajata dve vrsti remisije: popolna in delna. Popolna remisija pomeni, da ni več vidnih znakov raka – bodisi pri slikovnih preiskavah bodisi pri krvnih testih. Bolnik nima simptomov, rakave celice pa niso zaznavne.

Delna remisija pomeni, da zdravljenje sicer deluje, vendar v telesu še vedno ostajajo nekatere rakave celice. To pomeni, da bolezen ni popolnoma izginila, vendar ne napreduje. V primerih, ko se stanje ne izboljšuje, a tudi ne slabša, govorimo o stabilni bolezni.

Trajanje remisije in možnost ponovitve

Remisija ni vedno trajna. Lahko traja od nekaj tednov do več let, vendar zdravniki ne morejo z gotovostjo napovedati, ali se bo rak vrnil. Zato bolniki tudi po doseženi remisiji ostajajo pod rednim zdravniškim nadzorom.

Če je bolnik v popolni remisiji pet let ali več, nekateri zdravniki menijo, da je ozdravljen. Vendar ta oznaka ne pomeni, da ne obstaja nikakršna možnost ponovitve bolezni. V telesu lahko še vedno ostanejo neodkrite rakave celice, ki se lahko kasneje aktivirajo.

Kaj pomeni ozdravitev raka?

Zdravniki so pri uporabi izraza »ozdravitev« previdni, saj pri nekaterih vrstah raka obstaja večja verjetnost ponovitve bolezni kot pri drugih. Pri rakih, kot sta melanom ali zgodnje odkrit rak dojk, kjer je petletna stopnja preživetja visoka, zdravniki pogosteje govorijo o ozdravitvi.

Epidemiologi uporabljajo tudi izraz »statistična ozdravitev«, kar pomeni, da je bolnik preživel dovolj dolgo, da je njegovo tveganje smrti zaradi raka primerljivo s tveganjem v splošni populaciji. Če je nekdo denimo pred desetimi leti prebolel rak debelega črevesa in je danes brez bolezni, je njegovo tveganje smrti zaradi te bolezni približno enako kot pri ljudeh njegove starosti, ki nikoli niso imeli raka.

Previdnost pri izrazu »ozdravitev«

Čeprav lahko beseda »ozdravitev« bolnikom prinese občutek olajšanja in jim pomaga nadaljevati običajno življenje, ima lahko tudi negativne posledice. Nekateri bolniki lahko postanejo manj pozorni na svoje zdravje in zanemarijo redne preglede, kar poveča tveganje, da bi morebitna ponovitev bolezni ostala neopažena.

Zato zdravniki priporočajo, da tudi bolniki, ki so dosegli remisijo ali so bili označeni kot ozdravljeni, nadaljujejo z rednimi pregledi in spremljanjem svojega zdravja. Tako lahko zgodaj odkrijejo morebitne znake ponovitve in pravočasno ukrepajo.

Kateri raki so najpogosteje v remisiji in kateri so najpogosteje ozdravljivi?

Nekatere vrste raka imajo večjo verjetnost remisije kot druge. Na primer, nekatere oblike krvnih rakov, kot sta levkemija in limfom, pogosto vstopijo v remisijo po uspešnem zdravljenju s kemoterapijo ali imunoterapijo. Podobno velja za rak mod, kjer je stopnja remisije visoka, zlasti če je bolezen odkrita zgodaj.

Najpogosteje ozdravljive vrste raka vključujejo rak dojk, rak prostate, rak ščitnice in nekatere oblike kožnega raka, kot je melanom. Te vrste raka imajo visoke petletne stopnje preživetja, še posebej, če so odkrite v zgodnjih fazah. Na primer, rak ščitnice ima stopnjo preživetja nad 98 %, rak prostate pa pogosto presega 90 %.

Nasprotno pa imajo nekateri agresivni raki, kot so rak trebušne slinavke, rak pljuč in glioblastom (vrsta možganskega tumorja), nižje stopnje preživetja in redkeje dosežejo popolno remisijo ali ozdravitev.