Piše se leto 2005. Moja mama misli, da preveč časa zapravljam z najljubšo računalniško igro. Kljub moledovanju in prosjačenju označi njeno bližnjico in jo premakne v koš. Če se spoznaš na računalnike kot desetletni otrok, lahko takoj prepoznaš zmoto. Namreč igra je še vedno ostala v pomnilniku računalnika, izbrisana je bila le bližnjica, ki jo zažene. Vendar določeni univerzitetni profesorji pričajo, da generacija Z (rojeni med leti 1997 in 2012) te zmote ne bi prepoznala.
Spremembe v mišljenju
The Verge poroča več opažanj iz strani profesorjev, da študentje ne uporabljajo enakih mentalnih modelov kot njihovi predhodniki. Datoteke na telefonu si ne predstavljajo več kot hierarhično strukturo, saj ima vsak sodobni telefon zmožnost priklicevanja relevantnih datotek, in to brez uporabnikovega prečesavanja po pomnilniku telefona. Ko odpremo galerijo, se nam prikažejo vse slike. Ko zaženemo sporočila, se nam prikažejo vsa sporočila.
Ti mentalni modeli nakazujejo spremembo v načinu razmišljanja o datotekah. Medtem ko starokopitni uporabniki uporabljajo podobe pisarniškega predalnika, ki je hierarhično organiziran (predal – mapa – dokument), si zoomerji, kot trdijo profesorji, predstavljajo pomnilnik kot velik koš, kjer so spravljene vse datoteke. Ko nekaj potrebujejo, to preprosto skoči v njihovo naročje.
Spremembe so del naših življenj
To ni nujno slaba stvar. Vsaka starejša generacija ima impulz pritoževanja nad načinom dela mlajše generacije. Ampak to so preprosto spremembe, ki postopoma prihajajo s tehnološkim napredkom, kajti uporabniška izkušnja danes je popolnoma drugačna od starih MS-DOS časov. Tablice in telefoni, ki zasedajo največji delež potrošniške elektronike, preprosto prikrivajo strukturo svojih datotek, zato da nam dostavijo hitro, gladko in vizualno všečno izkušnjo.
Zakaj bi morali vedeti, kje točno se nahaja posamezen film, ko lahko le preprosto kliknemo nanj na naši najljubši pretočnici, kot je Netflix ali HBO GO? Zakaj ne bi uporabljali iskalnih zahtev, namesto da ročno pregledujemo vse mape in datoteke? Tudi sam mnogo raje uporabljam iskalnik v Google Docsih, kakor da ročno iščem datoteko na svojem Drivu.
Ne posplošujmo!
Še vedno moram obtožiti Verge pretiravanja za medijsko pozornost. Težko je verjeti, da so vsi zoomerji računalniško nepismeni do te točke, da niso nikoli poslali maila s priponko. Zdi se, da so namenoma izpostavili posameznike, ki se na računalnike ne spoznajo, in na žalost ne moremo biti vsi strokovnjaki za vse.
Kljub temu osvetlijo zanimiv generacijski premik, kjer se je konceptualizacija shranjevanja datotek prelevila iz fizičnega objekta – pisarniškega predalnika – v nekaj popolnoma abstraktnega, kot je tako imenovani oblak, kjer je vsaka naša zahteva izpolnjena v nekaj sekundah. Vsekakor nas to pripelje do vznemirljivega vprašanja: kako bo izgledala uporabniška izkušnja naših naprav čez deset let?
Junior novinar