Tako radi se primerjamo z razvitimi in predvsem večjimi državi »zahodnega sveta«, da pozabljamo, kaj vse se lahko naučimo od držav, na katere le redko nanesejo naši pogovori. Ko je govora o digitalizaciji, bi se denimo veljalo zgledovati po Estoniji.
Državljanom te male baltske države je danes prek interneta na voljo kar 99 odstotkov vseh javnopravnih storitev. Estonci lahko od doma plačujejo davke, urejajo osebne dokumente in se celo udeležujejo volitev. Na lanskih evropskih parlamentarnih volitvah je to opcijo uporabila skoraj polovica vseh volivcev.
Napredek pa se v Estoniji ni zgodil čez noč. Tovrstna stopnja digitalizacije je posledica več desetletij dolgega vlaganja v internetne storitve, kar se je za posebej pomembno izkazalo v času epidemije koronavirusa, ko so bili medčloveški stiki omejeni.
Zlata »digitalizacijska« priložnost
Ko se je Estonija leta 1991 osamosvojila, se je znašla v zelo zahtevnem položaju. Trdi primež sovjetskega komunizma je poskrbel, da je bila država gospodarsko vse prej kot razvita. Da bi ujeli ali celo prehiteli razviti zahodni svet, so si morali tamkajšnji voditelji izbrati način, s katerim bi izstopili iz povprečja številnih pravkar osamosvojenih držav, med katere je spadala tudi Slovenija.
Priložnost so uvideli v digitalizaciji, ki je bila v devetdesetih letih še v povojih. Estonska vlada je že leta 1994 sprejela sklep, po katerem je odstotek celotnega bruto domačega proizvoda (BDP) namenila razvoju informacijske tehnologije. Dve leti kasneje so Estonci prek interneta že lahko opravljali prve bančne transakcije.
Nova prelomnica je nastopila leta 2001, ko je bil vzpostavljen sistem x-road, ki še danes služi kot hrbtenica vseh tamkajšnjih online storitev. X-road povezuje javni in zasebni sektor informacij v enoten sistem, zaradi česar je opravljanje storitev, ki jih nudi, enostavno in hitro.
Za primerjavo, v Sloveniji je stopnja digitalizacije odvisna od vsakega organa posebej. Finančna uprava je s svojim sistemom eDavki v koraku s časom, kar pa za veliko večino drugih institucij ne velja. Ministrstvo za javno upravo je sicer splošno digitalizacijo načrtovalo že leta 2008, a ji doslej še nismo bili priča.
Volitve, zdravstvo in gospodarstvo
Leta 2005 je Estonija kot sploh prva na svetu svojim državljanom ponudila možnost volitev prek interneta. Tedaj se je za to opcijo odločilo le nekaj odstotkov volilnih upravičencev, danes pa je ta delež, kot smo že omenili, skoraj 50-odstoten.
Pred koncem prejšnjega desetletja se je digitalizacija začela pojavljati tudi na področju zdravstva. Najprej so lahko Estonci od doma dostopali do zdravstvenega kartona in se po potrebi posvetovali z osebnim zdravnikom, dandanes pa je v državi z dobrim milijonom prebivalcev kar 99 odstotkov receptov za zdravila izdanih prek interneta.
Od leta 2014 je mogoče prek interneta postati tudi estonski e-državljan, kar v praksi pomeni, da lahko vsak odpre račun na eni od estonskih bank ter upravlja in vodi podjetja, za katera veljajo direktive Evropske unije. Slednje se je kot zelo uporabno izkazalo ob brexitu, ko so se številni najbogatejši Britanci odločili, da svoje poslovanje v EU nadaljujejo kot e-Estonci. Država pa od tega seveda pobira davke, ki jih sicer ne bi.
Po letošnjih podatkih ima Estonija 66 tisoč e-državljanov, ki so doslej odprli več kot 10 tisoč novih podjetij. Sistem x-road trenutno ponuja 2773 storitev, lani pa je v povprečju na mesec opravil kar 180 milijonov različnih del, ki se v manj razvitih državah, delno tudi pri nas, še vedno opravljajo v fizični obliki.
Prvi rezultati in pogled v prihodnost
Zgodbo o uspehu je v zadnjem času začelo prepoznavati vse več svetovnih organizacij, ki v svojih letnih poročilih Estonijo uvrščajo med najboljše. Leta 2018 je podjetje Index Ventures Estonijo razglasilo za državo številka ena za začetek start-up projektov. Neprofitna organizacija Freedom House jo je lani v izboru držav z največ internetne svobode uvrstila na drugo mesto, istega leta pa je Estonija zasedla sam vrh v indeksu najboljših digitaliziranih zdravstvenih storitev.
»Za nas je e-Estonia v prvi meri priložnost, da vzpostavimo bolj transparentno in učinkovito družbo, v kateri bi si ljudje med seboj zaupali. Z e-rešitvami nočemo izboljšati trenutnih stvari, temveč uvesti povsem nove,« pa svoj pogled v prihodnost pojasnjujejo na spletni strani projekta e-estonia.com.
Junior novinar
