V sklopu neznanskega napredka umetne inteligence v zadnjih nekaj letih neprestano poslušamo o revolucionarnem jezikovnem modelu ChatGPT. Uporaba generatorja besedil se je razširila tudi v šolstvu. Generativna tehnologija besedila ne tvori na enak način, kot ga naravni govorec – sicer se težko izognem pomisleku, da se najdejo učenci, sposobni oddati pisni izdelek, kakršnega od naravnega govorca ne bi pričakovali. Z razmahom uporabe klepetalnika med učenci ostaja aktualno vprašanje plagiatorstva. Prepoznavanje avtorstva se nam zdi samoumevno pri učiteljih, ki so vnaprej seznanjeni s pisanjem učenca, a v praksi seveda ni tako preprosto. Se bodo morali učitelji pri ocenjevanju pisnih izdelkov (seminarskih nalog, esejev) naučiti prepoznavati med generiranimi besedili in pisanjem naravnih govorcev?
Kako deluje ChatGPT?
ChatGPT sodi med umetno inteligenco, osnovano na nevronskih mrežah ali transformerjih, ki črpajo iz ogromne baze javno dostopnih spletnih besedil. Njegova posebnost je, da ima izurjeno dodatno nevronsko mrežo za ocenjevanje ustreznosti odgovorov. Velika količina gradiva, ki omogoča strojno učenje, pomeni, da lahko jezikovni model na uporabnikovo pobudo v klepetalniku tvori pristni približek naravnega besedila.
Kako preveriti avtorstvo?
Kako se generirana besedila razlikujejo od besedil, ki jih tvorijo naravni govorci? Najbolj bodejo v oči slovnične napake, ki jih od naravnih govorcev ne bi pričakovali. ChatGPT ima lahko denimo težave s sklanjatvami, spreganjem in rabo dvojine. Prav tako je naklonjen pogostemu ponavljanju. V slovenščini ChatGPT še ni tako izurjen kot v angleščini, a ni dvoma, da mu bo tudi slovenščina kmalu nehala delati preglavice. Zaenkrat so si pri OpenAI enotni, da programi za zaznavanje generiranih besedil še niso povsem zanesljivi. Vse kaže, da ima človeško oko pri tej presoji še nekolikšno prednost.
Učence je treba naučiti pravilne uporabe novih tehnologij
Matjaž Gams z Instituta Jožef Štefan je predlagal, da šolski sistem v predavanja čimprej vključi spoznanja o umetni inteligenci. Profesor je na strani tistih, ki menijo, da pozitivne zmožnosti UI odtehtajo strah pred negativnimi posledicami. Ni dolgo, odkar so v šoli svarili pred zanašanjem na kalkulatorje, saj jih ne bomo imeli vedno pri roki, ali pred Wikipedijo, na kateri lahko objavlja kdorkoli. Danes je kalkulator v vsakem žepu, saj smo redko ločeni od telefona, Wikipedijo pa priznavamo kot raziskovalno orodje, ki lahko nudi dobro izhodišče pri seznanjanju s temo, le vire je treba preveriti. Stroji nas niso nadomestili, pripomogli so le k prenovi delovnega procesa. Podobno neplodna so svarila pred UI. Težko ji bomo ušli in tisti, ki jo bodo znali izkoristiti, bodo hitreje napredovali. Dokler ne bo jasnih smernic za uporabo UI pri pouku, pa so učitelji prepuščeni lastni iznajdljivosti.
Novinar
