Ne vemo ali se je Tim Berners-Lee, izumitelj svetovnega spleta, zavedal razsežnosti svojega dokumenta iz leta 1989 z naslovom »Upravljanje informacij: predlog«. Toda to je bil nedvomno preobrazbeni trenutek za človeštvo in je močno vplival na družbo in podjetja.
Rojstni dan svetovnega spleta
35 let od zgolj predloga imamo medsebojno povezane sisteme po vsem svetu, ki poganjajo obsežne delovne obremenitve analitike velikih podatkov, kvantno računalništvo, ki podpira oblak, in agente umetne inteligence (AI), ki so integrirani v komponente programske opreme. Morda bo še vedno na voljo več prostora za rast, pri čemer bosta morda naslednji na vrsti metaverzum in holografska projekcija, saj se bodo zmogljivosti prenosa podatkov v prihodnjih letih povečale.
Čeprav je bil splet prvič predlagan s člankom Berners-Leeja, so bili gradniki že nekaj let vnaprej postavljeni s strani ministrstva za obrambo ZDA, ko se je odločilo implementirati TCP/IP v svoje omrežje. Tako se je rodil Arpanet. To se je sčasoma razvilo v model, ki je postal splet, ki ga uporabljamo danes – vendar je bila takrat preprosta zamisel in ni primerljiva z zapleteno povezanimi sistemi, ki urejajo vse vidike našega življenja.
Splet z umetno inteligenco
Količina podatkov na spletu je eksponentno narasla – zlasti v zadnjih nekaj letih. Ključnega pomena je tudi upoštevanje oblike podatkov. Ker so hitre povezave vse bolj razširjene, se je količina video vsebin menda povečala do te mere, da zdaj predstavlja 53,72 % vse spletne vsebine.
Zdaj pa naraščajo tudi pomisleki glede tega, koliko spleta je resničnega. Po mnenju znanstvenikov iz Amazon Web Services (AWS) v nedavno objavljenem dokumentu je šokantna količina vsebine na spletu lažna. Več kot polovica (57,1 %) vseh stavkov na spletu je bila prevedena v dva ali več drugih jezikov, kar nakazuje, da so bila za njihovo ustvarjanje in prevajanje uporabljena orodja umetne inteligence. Tudi Google News naj bi nehote promoviral vsebino ustvarjeno z umetno inteligenco, piše 404 media.
Novinar
