4. oktobra se je zgodilo nekaj nepredstavljivega. Največje družbeno omrežje je doživelo popoln komunikacijski kolaps med njihovimi podatkovnimi centri. Vzrok naj bi bil v spremembi konfiguracije ruterjev, ki povezujejo in upravljajo s prometom, ki teče skozi podatkovne centre. V našem vsepovezanem svetu je padec storitev povzročil gromozanski val novic, medtem ko so uporabniki Facebooka in Instagrama nervozno osveževali svoje news feede.
Zgolj začetek
Vendar to še ni najbolj sramotna stvar, ki se je zgodila tehnološkemu gigantu tisti teden, saj je že naslednji dan potekalo zaslišanje bivše zaposlene, žvižgačice Francis Haugen. V svoji izjavi za ameriški kongres je Facebook obtožila neetičnega obravnavanja uporabnikovih podatkov, spodbujanja političnega nemira in škodljivega vpliva na mlajšo populacijo.
Vpliv družbenega omrežja na politiko je jasen. Raziskovalci iz kalifornijske univerze so že leta 2010 izvedli eksperiment, kjer so plačali za oglase, ki so Američane spodbujali k udeležbi na volitvah. Oglasi so se prikazali 60 milijonom uporabnikom, raziskovalci pa so zabeležili dodatnih 340 tisoč glasov. Si lahko predstavljate, kako bi bilo videti, če bi se Facebook odločil podpreti tega ali onega političnega kandidata? Na (ne)srečo to ni potrebno.
Haugenova je v svoji izjavi podala, da je podjetje v času januarske invazije na ameriški Kapitol pravzaprav izklopilo varovala, narejena za preprečevanje širjenja dezinformacij, kar naj bi pripomoglo k sami invaziji. A to je le še ena črna pika v dolgi vrsti škandalov, kot je na primer Cambridge Analytica.
Škodljiv vpliv na duševno zdravje
Po drugi strani pa njihove platforme škodljivo delujejo tudi na duševno zdravje uporabnikov, posebej mladih ljudi. S tem ko skušajo aplikacije svoje uporabnike zadržati čim dlje, rušijo njihovo samozavest in identiteto, kar je še posebej kritična točka za mlade. To dejstvo je tudi dobro dokumentirano v samem sedežu podjetja, a se za to ne zmenijo.
Facebook se spretno izmika kakršnikoli odgovornosti za vplive svojih platform. Brisanje računov raziskovalcev, da sploh ne omenjam dejstva, da so postali največji korporativni lobisti v Washingtonu, kjer stojijo z ramo ob rami z Amazonom.
Razlog za vsa ta sporna dejanja je kristalno jasen. Gre se, seveda, za dobiček, in ne izrecno moralno hibo vseh zaposlenih. Haugenova prav tako priča, da pri podjetju nihče ni zloben in škodoželjen, vendar njihova interna struktura spodbuja čim večjo interakcijo uporabnikov. Meritve pa kažejo, da se ta najbolje doseže s čustvenim odzivom na vsebino, ki sta najpogosteje jeza in žalost. Več čustvenih polen, kot vržejo na ogenj, večji dobiček imajo.
Nepredstavljivi dobički
V tej točki je nujno tudi poudariti, da je Facebook danes vreden skoraj bilijon dolarjev. Ne, ne milijardo, temveč bilijon, ki se v angleško govorečem svetu imenuje trilijon. Ali poenostavljeno tisoč milijard dolarjev.
Kljub temu se Facebookova platforma spopada z največjim upadom uporabnikov od svoje ustanovitve. Pravzaprav gre za 45 % upad mladih uporabnikov, saj se nove generacije odločajo za druge platforme, kot je TikTok. Četudi obdržijo starajočo se uporabniško bazo, je sloves podjetja v zadnjih nekaj letih doživel hud udarec.
Ali lahko sploh še zaupamo Facebooku? Je to začetek konca tehnološkega giganta? Ali se jim bo uspelo rešiti iz te potapljajoče ladje, z antipatičnim kapitanom Markom Zuckerbergom na čelu?
Viri:
- Facebook whistleblower says Zuckerberg knows site harms children: ‘The buck stops with Mark’
- Facebook is an out-of-control system bent on surviving at all costs
- In 2019, Almost All of Facebook’s Top Christian Pages Were Run By Foreign Troll Farms
- Facebook Knows Instagram Is Toxic for Teen Girls, Company Documents Show
Junior novinar
