Par majhnih brezžičnih slušalk lahko z dodatkom novih senzorjev postane merilnik električne aktivnosti možganov in celo ravni laktata v telesu. Senzorji lahko komunicirajo s slušalkami, ki nato brezžično pošljejo zbrane podatke telefonu ali prenosnemu računalniku za vizualizacijo in nadaljnjo analizo. Podatki so lahko koristni za dolgoročno spremljanje zdravja ali celo zaznavanje nevrodegenerativnih stanj.
Kako so nastale senzorne slušalke?
Senzorje je razvila multidisciplinarna raziskovalna skupina Univerze v Kaliforniji, San Diego. Njihov izdelek je precej manj okoren od trenutnih naprav, ki omogočajo spremljanje možganske aktivnosti in izločenega znoja. Senzorji so namenjeni uporabi izven laboratorija, med vadbo.
Spremljanje določenih fizioloških parametrov iz ušesa sicer ni povsem nova zamisel, a integracije spremljanja možganske aktivnosti in telesnih signalov ni naredil še nihče pred tem. Uspelo jim je s sodelovanjem strokovnjakov s področja biomedicine, kemije in nano-inženirstva.
Razvoj senzorjev
Najprej so se raziskovalci prepričali, da je podatke o možganski aktivnosti in podatke o laktatu sploh mogoče dobiti preko ušesa. Razviti so morali manjše, kompaktnejše inštrumente, ki se jih da stlačiti v velikost slušalke. Sledilo je iskanje primernega materiala za zbiranje znoja in zaznavanje laktata. Preprečiti so morali tudi, da bi delovanje senzorjev motilo delovanje slušalk. Končni rezultat so senzorji, natisnjeni na upogljivo površino, ki se dodajo v slušalke.
V prihodnosti bodo slušalke omogočale še več
Trenutno naprava lahko zbere dovolj laktata za zanesljive analize zgolj med vadbo, ko se oseba znoji. V prihodnosti si raziskovalci želijo odpraviti to omejitev. Ekipa dela tudi na tem, da se podatki procesirajo kar na sami napravi.
Njihov cilj je namreč, da bi naprava pametnemu telefonu ali računalniku brezžično poslala že procesirane podatke. S senzorji v ušesu pa bi v prihodnosti lahko zbirali tudi druge podatke, na primer saturacijo s kisikom in ravni glukoze v krvi.
Novinar