Razvili slušalke s senzorji, ki bodo v pomoč znanosti

earbuds, smartphone, sound
Foto: sweetlouise iz Pixabay

Par majhnih brezžičnih slušalk lahko z dodatkom novih senzorjev postane merilnik električne aktivnosti možganov in celo ravni laktata v telesu. Senzorji lahko komunicirajo s slušalkami, ki nato brezžično pošljejo zbrane podatke telefonu ali prenosnemu računalniku za vizualizacijo in nadaljnjo analizo. Podatki so lahko koristni za dolgoročno spremljanje zdravja ali celo zaznavanje nevrodegenerativnih stanj.

Kako so nastale senzorne slušalke?

Senzorje je razvila multidisciplinarna raziskovalna skupina Univerze v Kaliforniji, San Diego. Njihov izdelek je precej manj okoren od trenutnih naprav, ki omogočajo spremljanje možganske aktivnosti in izločenega znoja. Senzorji so namenjeni uporabi izven laboratorija, med vadbo.

Slušalke so vstavljene v ušesni kanal, kjer lahko zbirajo znoj in zaznavajo električno aktivnost možganov
Slušalke so vstavljene v ušesni kanal, kjer lahko zbirajo znoj in zaznavajo električno aktivnost možganov Foto: Erik Jepsen on scitechdaily

Spremljanje določenih fizioloških parametrov iz ušesa sicer ni povsem nova zamisel, a integracije spremljanja možganske aktivnosti in telesnih signalov ni naredil še nihče pred tem. Uspelo jim je s sodelovanjem strokovnjakov s področja biomedicine, kemije in nano-inženirstva.

Razvoj senzorjev

Nove slušalke, ki delujejo kot senzorji
Nove slušalke, ki delujejo kot senzorji Foto: Erik Jepsen on scitechdaily

Najprej so se raziskovalci prepričali, da je podatke o možganski aktivnosti in podatke o laktatu sploh mogoče dobiti preko ušesa. Razviti so morali manjše, kompaktnejše inštrumente, ki se jih da stlačiti v velikost slušalke. Sledilo je iskanje primernega materiala za zbiranje znoja in zaznavanje laktata. Preprečiti so morali tudi, da bi delovanje senzorjev motilo delovanje slušalk. Končni rezultat so senzorji, natisnjeni na upogljivo površino, ki se dodajo v slušalke.

V prihodnosti bodo slušalke omogočale še več

Trenutno naprava lahko zbere dovolj laktata za zanesljive analize zgolj med vadbo, ko se oseba znoji. V prihodnosti si raziskovalci želijo odpraviti to omejitev. Ekipa dela tudi na tem, da se podatki procesirajo kar na sami napravi.

 

Njihov cilj je namreč, da bi naprava pametnemu telefonu ali računalniku brezžično poslala že procesirane podatke. S senzorji v ušesu pa bi v prihodnosti lahko zbirali tudi druge podatke, na primer saturacijo s kisikom in ravni glukoze v krvi.

Picture of fingertip pulse oximeter that use for measuring oxygen saturation level on blood and also heart rate
Saturacijo s kisikom bomo morda že kmalu merili v ušesu namesto na prstu
Foto: Indra Purnama iz iStock
VIRSCITECHDAILY
Prejšnji članekVelika mitološka kača dala ime novemu bitju prazgodovine
Naslednji članekFinančni horoskop za november: Kakšne bodo finance?

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.