Italija je postala prva zahodna država, ki je prepovedala uporabo ChtatGPT. Problematično naj bi bilo masovno zbiranje in obdelava podatkov. Zaskrbljenost so kmalu zatem izrazile še Francija, Irska, Nemčija in Švedska. Medtem ko vlade številnih držav vsaka po svoje uveljavljajo predpise in pravila glede rabe umetne inteligence, številne razmišljajo o pridružitvi Italiji in popolni prepovedi tovrstne tehnologije.
Prepovedi umetne inteligence se širijo
Potreba po striktnih predpisih glede umetne inteligence se pojavlja že dlje časa. A zaradi hitrega napredka na tem področju vlade težko ohranjajo stik pri oblikovanju zakonov in predpisov. Danes lahko računalniki ustvarjajo umetniška dela, pišejo celotne eseje in celo generirajo vrstice računalniške kode v le nekaj sekundah. Tehnologija naj bi služila človeštvu, a pomembno je, da pravočasno tudi oblikujemo pravila glede njene rabe. Zaenkrat so med največjimi izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca stabilnost delovnih mest, zasebnost in enakost. Poleg tega se porajajo tudi skrbi, da bi z generiranjem lažnih informacij umetna inteligenca lahko posegla v politične debate.
V Sloveniji je uporaba umetne inteligence zaenkrat še povsem legalna. Univerza v Ljubljani zaenkrat le opozarja na odgovorno rabo orodij, kar v prvi vrsti pomeni razumevanje osnovnega principa delovanja. Ker se tovrstna orodja učijo na obstoječih podatkih in s pomočjo statističnih jezikovnih modelov pripravljajo odgovore, lahko navedejo tudi napačne informacije. Zato z Univerze svetujejo previdnost, kritično vrednotenje navedb in iskanje dodatnih virov ter referenc. Zahteva se tudi navajanje uporabljenega orodja v seznam virov ter prilaganje vsebine, generirane s pomočjo umetne inteligence.
Novinar