Metaverse – prihodnost interneta

Facebook je napovedal, da bo v Evropi zaposlil 10.000 ljudi, ki bodo razvijali tako imenovan metaverse. O tem konceptu nekateri govorijo kot o prihodnosti interneta. Toda kaj točno to je?

Kaj je metaverse?

Zunanjim uporabnikom se morda zdi kot nadgrajena različica virtualne resničnosti, vendar nekateri menijo, da bi metaverse lahko bil prihodnost interneta. Menijo namreč, da bi lahko bil za VR (virtualna realnost) to, kar je sodobni pametni telefon za prve okorne mobilne telefone iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Namesto na računalniku lahko v metaversu z uporabo slušalk vstopiš v virtualni svet, ki povezuje vse vrste digitalnih okolij. Za razliko od sedanje VR, ki se večinoma uporablja za igre, bi lahko ta virtualni svet uporabljali za praktično vse – delo, zabavo, koncerte, izlete v kino – ali samo za druženje.

Večina ljudi si predstavlja, da bi imeli pri uporabi 3D avatar – predstavo o sebi. Ker pa je to še vedno le zamisel, ni enotne dogovorjene opredelitve metaverse.

Zakaj je to nenadoma postala velika stvar?

Navdušenje nad digitalnimi svetovi in obogateno resničnostjo se pojavi vsakih nekaj let, vendar običajno zamre. Ampak bogati vlagatelji in velika tehnološka podjetja so zelo navdušeni nad metaversom in nihče ne želi ostati zadaj, če se izkaže, da je to prihodnost interneta. Poleg tega se zdi, da je tehnologija prvič že skoraj na voljo.

Zakaj je vpleten Facebook?

Družba Facebook je izgradnjo metaversa postavila za eno svojih glavnih prednostnih nalog. Veliko je vložil v virtualno resničnost s svojimi naglavnimi slušalkami Oculus, ki so cenejše od konkurenčnih – po mnenju nekaterih analitikov morda celo z izgubo. Poleg tega ustvarja tudi aplikacije za navidezno resničnost za družabna srečanja in delovna mesta, vključno s tistimi, ki se povezujejo z resničnim svetom.

Kljub temu, da je Facebook v preteklosti že kupoval tekmece, trdi, da metaversa »eno podjetje ne bo zgradilo čez noč«, in obljublja, da bo sodeloval. Nedavno je vložil 50 milijonov dolarjev v financiranje neprofitnih skupin, ki bodo pomagale »odgovorno graditi metaverse«. Meni pa tudi, da bo za pravo idejo metaversa potrebnih še 10 do 15 let.

Koga še zanima metaverse?

Sweeney, vodja podjetja Epic Games (ki ustvarja igro Fortnite), že dolgo govori o svojih željah glede metaversa. Spletne igre za več igralcev imajo skupne interaktivne svetove že desetletja. Ti svetovi niso metaverse, vendar imajo nekaj skupnih idej. V zadnjih letih je Fortnite razširil svoj izdelek in znotraj svojega digitalnega sveta gostil koncerte, dogodke blagovnih znamk in drugo. To je na mnoge naredilo vtis, kaj vse je mogoče, in v središče pozornosti potisnilo vizijo metaversa gospoda Sweeneyja.

Tudi druge igre se približujejo ideji metaversa. Roblox je na primer platforma za več tisoč posameznih iger, povezanih z večjim ekosistemom. Medtem Unity, platforma za razvoj 3D, vlaga v digitalne dvojčke – digitalne kopije resničnega sveta, grafično podjetje Nvidia pa gradi svoj Omniverse, ki ga opisuje kot platformo za povezovanje 3D virtualnih svetov.

Ali gre torej samo za igre?

Ne. Čeprav obstaja veliko idej o tem, kaj bi metaverse lahko bil, je po večini vizij jedro družabna interakcija med ljudmi. Facebook na primer eksperimentira z aplikacijo za sestanke v navidezni resničnosti, imenovano Workplace, in družabnim prostorom, imenovanim Horizons, ki uporabljata njegove sisteme virtualnih avatarjev. Druga aplikacija za navidezno resničnost, VRChat, je v celoti osredotočena na spletno druženje in klepetanje – brez drugega cilja ali namena kot raziskovanje okolice in spoznavanje ljudi.

Sweeney je nedavno za Washington Post povedal, da si predstavlja svet, v katerem bo proizvajalec avtomobilov, ki bo želel oglaševati nov model, »spustil svoj avtomobil v svet v realnem času, vi pa ga boste lahko vozili naokoli«.

Morda bomo pri spletnem nakupovanju najprej pomerili digitalna oblačila in jih nato naročili, da bodo prispela v resnični svet.

Ali ta tehnologija že obstaja?

VR je v zadnjih letih dosegel velik napredek, saj so na voljo vrhunske naglavne slušalke, ki lahko človeško oko prelisičijo, da vidi v 3D, medtem ko se igralec premika po virtualnem svetu. Postala je tudi bolj razširjena – igralne slušalke Oculus Quest 2 VR so bile leta 2020 priljubljeno božično darilo.

Razmah zanimanja za NFT, ki bi lahko zagotovili način za zanesljivo sledenje lastništvu digitalnega blaga, bi lahko pokazal, kako bi delovalo virtualno gospodarstvo.

Naprednejši digitalni svetovi pa bodo potrebovali boljšo, doslednejšo in bolj mobilno povezljivost, kar bi lahko rešili z uvedbo omrežja 5G.

Za zdaj je še vse v začetni fazi. Za razvoj metaversa – če se bo sploh zgodil – se bodo tehnološki velikani borili naslednje desetletje ali morda še dlje.

Tilen Kemperle

Novinar