Resolucija o trajnostnejšem enotnem trgu je bila sprejeta s 395 za, 94 proti in 207 vzdržanimi glasovi.
Poslanci pozivajo Komisijo, naj potrošnikom podeli pravico do popravila, tako da ta postanejo privlačnejša, bolj sistematična in stroškovno učinkovitejša, bodisi z razširitvijo jamstev, zagotavljanjem nadomestnih delov ali boljšim dostopom do informacij o popravilu in vzdrževanju.
Vztrajajo tudi pri večji podpori trgov rabljenega blaga, pozivajo k ukrepom za spopadanje s praksami, ki skrajšujejo življenjsko dobo izdelka in podpirajo trajnostno proizvodnjo. Poslanci Evropskega parlamenta ponovno poudarjajo svojo zahtevo po skupnem sistemu polnilcev za zmanjšanje elektronskih odpadkov in želijo, da se izdelki označujejo glede na njihovo trajnost (na primer, merilnik porabe in jasne informacije o predvideni življenjski dobi izdelka).
Za spodbujanje trajnostnih poslovnih in potrošniških odločitev si poslanci prizadevajo za trajnostnejša javna naročila ter odgovorno trženje in oglaševanje. Na primer, kadar se v oglasih navajajo okolju prijazne trditve, je treba za podporo takšni trditvi uporabiti skupna merila – podobno kot pri pridobivanju certifikatov o znaku za okolje. Resolucija poziva tudi k večji vlogi znaka EU za okolje, da ga bo industrija bolj uporabljala in ozaveščala potrošnike.
Na koncu sprejeto besedilo predlaga nova pravila za ravnanje z odpadki in odstranjevanje pravnih ovir, ki preprečujejo popravilo, nadaljnjo prodajo in ponovno uporabo. To bo koristilo tudi sekundarnemu trgu surovin.
Evropski parlament je s tem poslal jasno sporočilo
»Prišel je čas, da cilje Zelenega dogovora uporabimo kot temelj enotnega trga, ki z zasnovo promovira trajne izdelke in storitve. Da bi to dosegli, potrebujemo obsežen sklop pravil, ki omogočajo jasne in preproste odločitve namesto tehničnih sprememb, ki nimajo političnega poguma in ki zmedejo potrošnike in podjetja. Evropski parlament je s sprejetjem tega poročila poslal jasno sporočilo: usklajena obvezna oznaka, ki označuje trajnost in odpravljanje prezgodnjega zastaranja, je pot naprej,« je dejal Poslanec Evropskega parlamenta David Cormand.
Po raziskavi Eurobarometra bi 77 odstotkov državljanov EU raje popravilo svoje naprave, kot jih zamenjalo; 79 odstotkov meni, da bi morali biti proizvajalci zakonsko dolžni olajšati popravilo digitalnih naprav ali zamenjati njihove posamezne dele.
Ugo Vallauri, soustanovitelj projekta Restart, ustanovni član evropske kampanje za popravilo, je bil navdušen. »Upamo, da se bo to hitro preneslo na uvedbo obveznega indeksa popravljivosti vseh električnih in elektronskih izdelkov, ki se prodajajo po vsej EU, da bi potrošnikom pomagali pri samozavestnem nakupovanju.«
Januarja Francija uvaja ocene popravljivosti za pametne telefone, prenosnike in druge izdelke. Avstrija prav tako znižuje davke na storitve popravil in zagotavlja subvencije za popravila potrošnikom, piše iFixit.
Matthias Huisken, direktor zagovorništva za iFixit Europe, je dejal: »To je velika zmaga za potrošnike po vsej Evropi. To glasovanje bo sprožilo val novih politik, prijaznih do popravil, od rezultatov popravil na drobno do razkritij življenjske dobe izdelkov.«
To pa je direktni udarec na Apple, ki se na vse pretege bori proti temu, da bi lahko uporabniki sami popravili njihove izdelke. Recimo vijaki iPhona so oblikovani tako, da posameznik potrebuje poseben izvijač, ki ga pa je težko dobiti v trgovini. Apple ima raje, da se z uporabnikom sklene naročnina AppleCare.
Novinar
