Evropski zakonodajalci so se dogovorili o novih pravilih, za katera upajo, da bodo omejila prevlado velikih tehnoloških podjetij. V skladu z zakonom o digitalnih trgih (DMA) bodo morali velikani, kot sta Google in Apple, svoje storitve in platforme odpreti drugim podjetjem.
To bi lahko pomenilo konec nadvlade tehnoloških monopolistov na evropskem trgu in večjo konkurenco, ki je odlična za potrošnike. Velika tehnološka podjetja se že dlje časa soočajo s kritikami, da s svojo prevladujočo tržno močjo izrinjajo konkurenco.
»Velike platforme želijo podjetjem in potrošnikom preprečiti ali vsaj omejiti koristi v konkurenčnih digitalnih trgih,« je dejala protimonopolna vodja EU Margrethe Vestager. »Naša želja je preprosta: pošten trg na digitalnem področju,« je še dodala.
Gre za doslej najbolj obsežno regulacijo Evropske unije, s katero želi ukrepati proti protimonopolnemu ali protikonkurenčnemu ravnanju. Predvsem ameriških podjetij.
»S sporazumom se začenja novo obdobje tehnološke regulacije po vsem svetu,« je dejal nemški poslanec Evropskega parlamenta Andreas Schwab, ki je vodil pogajanja za Evropski parlament.
Applov »App store« ne bo več edina trgovina z aplikacijami na Applovih napravah
V skladu s predlaganim zakonom o digitalnih trgih bi bil Apple prisiljen odpreti svojo trgovino App Store za druge vrste plačil. Trenutno so uporabniki prisiljeni uporabljati Applov lastni plačilni sistem Apple Pay. To je nekaj, proti čemur se je Apple v ZDA boril med odmevno sodno bitko s podjetjem Epic Games, izdelovalcem igre Fortnite. Apple namreč zahteva določen delež od prodaje aplikacij in mikrotransakcij v samih aplikacijah. Zaradi te regulacije bi na Applovih in Android napravah lahko videli tudi druge trgovine z aplikacijami in igrami. Najbolj znane so Epic Games, Amazon App Store, Huawei Gallery in ostale.
Brskalniki ne bodo več avtomatično izbrani
Google bo moral ljudem, ki uporabljajo pametne telefone z operacijskim sistemom Android, ponuditi alternativne možnosti za svoj iskalnik, aplikacijo Google Maps ali brskalnik Chrome. To pa ne bo tako velik udarec, saj so te aplikacije že tako daleč najbolj uporabljene v primerjavi s konkurenti.
Tudi Apple bi bil prisiljen sprostiti svoj nadzor nad telefonom iPhone, saj bi uporabniki lahko odstranili njegov spletni brskalnik Safari in druge aplikacije, ki jih je uvedlo podjetje in jih uporabniki trenutno ne morejo izbrisati.
Na udaru predvsem najbogatejše multinacionalke
Cilji regulacije so predvsem aplikacije WhatsApp, Facebook, Facebook Messenger, iMessage, App Store, Google Play in številne druge storitve velikih tehnoloških podjetij.
EU želi uporabnikom omogočiti večjo izbiro glede načina pošiljanja sporočil. Nova pravila bi od tehnoloških podjetij zahtevala, da zagotovijo interoperabilnost svojih storitev sporočanja z manjšimi konkurenti.
Vendar je Apple izjavil, da ga »skrbi, da bodo nekatere določbe DMA povzročile nepotrebne ranljivosti glede zasebnosti in varnosti za naše uporabnike«.
Kar pa je, milo rečeno, slab izgovor, saj bi Apple postavljal pravila in zahteve, ki bi jih morali konkurenti upoštevati. Tako se ne bi varnost nič zmanjšala. Nasprotno, tekmovanje med podjetji bi kvečjemu povečalo varnost.
Medtem je Google dejal: »Čeprav podpiramo številne ambicije DMA v zvezi z izbiro za potrošnike in interoperabilnostjo, nas skrbi, da bi lahko nekatera od teh pravil zmanjšala inovativnost in izbiro, ki je na voljo Evropejcem.«
Zakon bo vplival le na podjetja, katerih vrednost presega 75 milijard evrov. Poleg tega bodo morali imeti več kot 45 milijonov mesečnih uporabnikov in 7,5 milijard evrov letnega prometa.
EU želi narediti boj med podjetji bolj pošten
Zakonodajo je Vestagerjeva prvotno predlagala pred nekaj več kot letom dni. To je bil odziv na po njenem mnenju monopolno ravnanje velikih tehnoloških podjetij. Nazadnje je ameriškim tehnološkim podjetjem uspelo odložiti in celo preprečiti poskuse EU, da bi jih kaznovala.
Ko se bo zakon začel izvajati, bo Bruselj dobil pristojnosti brez primere pri urejanju velikih tehnoloških podjetij.
Številna velika ameriška tehnološka podjetja imajo v Washingtonu obsežne lobistične dejavnosti in poudarjajo, da takšni zakoni kaznujejo uspešna ameriška podjetja. Čeprav jih imajo tudi v Bruslju, tam nimajo takšne moči kot v glavnem mestu ZDA.
Vendar pa si tudi številni ameriški politiki prizadevajo, da bi velikim tehnološkim podjetjem pristrigli krila. V ameriškem kongresu so trenutno v obravnavi zakoni, ki bi prav tako omejili njihovo moč.
Dogovor, ki so ga dosegli pogajalci, zdaj čaka končno glasovanje v Evropskem parlamentu in pri ministrih 27 držav članic EU.
Junior novinar
