Statistike so grozljive. Nedavna raziskava iz ZDA je pokazala, da je več kot 2.5 milijona ljudi vsako leto udeleženih v prometnih nesrečah. Za primerjavo to je ena oseba, vsakih 12 sekund. Hitro se lahko zaklepetaš s sovoznikom, zapleteš v telefonski pogovor ali menjuješ radijsko postajo. Večina teh nesreč se pripeti zaradi distrakcij ali motenj, ki odvračajo voznikovo pozornost od vožnje.
Bi lahko izmerili voznikovo obremenjenost?
Kognitivna ali delovna obremenitev (angl. cognitive load ali workload) je, ko ob vožnji poskušaš usklajevati še vse druge moteče dejavnike (npr. pogovor z drugimi potniki, spremljanje ostalih vozil, menjavanje glasbe, pogovor po telefonu). Obremenitev mora biti v večini situacij čim manjša, da lahko telo uspešno usklajuje vse naloge.
Načini meritev niso preprosti. Voznika npr. ob vožnji v jutranji prometni konici ne moremo preprosto vprašati, kako se počuti. S tem bi le pridodali stres k že tako zoprni situaciji. Lahko pa človekovo počutje prepoznamo posredno, preko drugih znakov, kot so recimo merjenje srčnega utripa.
N-back test
Raziskava iz leta 2014, kjer je bilo udeleženih 22 ljudi, je preverjala njihove zmožnosti spominjanja v simulirani vožnji (angl. n-back test). Preverjanje deluje tako, da nekdo prebere števila v določenem zaporedju, udeleženci pa morajo povedati, katero število je bilo prebrano dva koraka nazaj. Če imamo zaporedje 3,7,5,4, morajo ob številu 5 povedati, da je bilo pred dvema številoma prebrano število 3.
Ideja je bila, da bi s testom povečali delovno oz. kognitivno obremenitev vsakega voznika. Ob preverjanju so udeležencem merili tudi srčni utrip in prevodnost kože. Ugotovili so, da je bilo pri poskusu oboje znatno povišano, še posebej, ko so postajale naloge težje. Tudi njihove sposobnosti vožnje (npr. vožnja čim bolj v sredini obeh pasov) so se spremenile (težje so sledili črtam), vendar ne tako znatno.
Algoritmi napovedovanja
V istem letu so izvedli še eno podobno raziskavo, ko so preverjali voznike v resnični vožnji in ne preko simulatorja. Ob periodičnem ponavljanju n-back testa so rezultate uporabili za učenje algoritma, da bi bil ta zmožen prepoznati, kdaj oseba opravlja težje naloge in je podvržena večji kognitivni obremenitvi in kdaj ne.
Algoritem je uporabil meritve srca, kože in sposobnosti vožnje posameznikov pri opravljanju določenih nalog in le ob sami vožnji (brez opravljanja nalog). Omogočil je razlikovanje med višjimi in manjšimi obremenitvami in to s kar 90 % natančnostjo.
Kasneje so razvili še ostale načine meritev, saj zna biti merjenje srčnega utripa med vožnjo za samega voznika tudi dodaten stres. Uporabili so funkcijsko magnetno resonanco (fMRI), s katero merijo prisotnost kisika v krvi, natančneje okrog možganov. Če je kisika okrog možganov veliko, ti pospešeno delujejo. Preko rezultatov so oblikovali nov algoritem napovedovanja, ki je imel prav tako zelo visoko, 80 % učinkovitost napovedovanja.
Premalo pozornosti?
Težave pa se lahko pojavijo tudi, če voznik ni dovolj pozoren. Verjetno ti je že znano dejstvo, da se večina nesreč zgodi na cestah, ki so za voznika dobro poznane, ali le nekaj kilometrov stran od končnega cilja. Bližina doma povzroči preveliko sprostitev in s tem premalo posvečanja pozornosti stanju na cesti.
Dandanes so avtomobili že tako prilagojeni, da večino dela opravijo namesto tebe, zato je možnost dolgočasenja med vožnjo še toliko večja. Z meritvijo obremenitev znanstveniki razmišljajo o dodajanju določenih nalog, ko bi bili vozniki premalo stimulirani (npr. z menjavanjem hitrosti), vendar so raziskave še v povojih.
Novinar
