ChatGPT je najhitreje rastoča aplikacija v zgodovini. Po dveh mesecih odkar je bil dostopen internetni srenji, je že zabeležil 100 milijonov uporabnikov na mesec. Tako je prehitel Instagram in TikTok, ki sta potrebovala dve leti in pol ter 9 mesecev, da sta dosegla take številke. Tako je uspešen, da predstavlja konkurenco samemu Googlu. Vendar Imperij vrača udarec.
Google morda izgubi monopol nad internetom
Google je bil že od svojih začetkov tehnološki pionir. Ustanovitelja Larry Page in Sergey Brin sta lastnoročno spremenila način, kako surfamo po internetu, Google ima v lasti operacijski sistem Android, Gmail ima daleč najboljši filter vsiljene pošte in od leta 2017 Google zaposluje oddelek posvečen razvoju umetne inteligence. Razvili so lasten jezikovni model imenovan LaMDA (Language Model for Dialogue Applications), ki je enega izmed zaposlenih celo spravil ob delo. Programerja je UI prepričala, da je čuteče bitje, kar je sporočil nadrejenim, katerim pa takšne novice niso bile pogodu.
ChatGPT in podobne aplikacije grozijo, da omajejo Googlov monopol nad brskanjem. Pred Googlom je bilo brskanje bolj podobno iskanju informacij v telefonskem imeniku. Pageu in Brinu se imamo zahvaliti za relevantne strani in odgovore, ki nam jih Google postreže, celo če se zatipkamo. Z razvojem ChatGPT-ja in podobnih orodij pa se vse to spreminja. Kot smo že pisali, bodo chatboti imeli ogromen učinek na to, kako iščemo informacije po internetu. Microsoft je že inkorporiral ChatGPT v svoj iskalnik Bing in če želi Google ostati v tekmi, mora storiti enako.
Googlov odgovor je Bard
Tako je Google pred kratkim najavil, da bomo uporabniki kmalu brskali s pomočjo njihovega lastnega chatbota Bard. Umetno inteligenco je podjetje uporabljalo že prej, vendar bolj v ozadju. Čeprav se tega ne zavedamo, jo srečamo pri vsakem iskanju (tako nam Google postreže najbolj relevantne zadetke), uporabi Google Maps (ustvarja katalog naših preferenc, preteklih poti, predvideva prometne konice), Googlovem prevajalniku in še kje. Po novem pa bomo lahko kar naravnost vprašali Bard, da nam nekaj prevede, izriše najhitrejšo pot do cilja ali mu postavili katerokoli drugo vprašanje.
Bardove težave
Vendar kot po navadi, brez zapletov ne gre. Že v prvi fazi promocije jo je Bard pošteno pobiksal. Trdil je namreč, da je prva fotografija eksoplaneta nastala s teleskopom James Webb. To ne drži, saj jo je posnel že evropski VLT (Very Large Telescope) leta 2004. To je le najbolj znan primer, a Bard se sooča s podobnimi težavami in etičnimi vprašanji kot ChatGPT, Bing ali kakšen drug chatbot. Največ prahu dviguje njihova pristranskost (bias), ki je posledica bazena informacij, iz katerega se program uči. Tako kot Janezek zna le tisto, kar se nauči, tudi chatboti le vračajo že zapisane odgovore. Če so bila prvotna besedila rasistična, mizogena, homofobna, bodo taki tudi odgovori umetne inteligence. Zaposleni na OpenAI morajo zato ročno odstranjevati slabe odzive ChatGPT-ja, kar je drago in zamudno.
Google se je v preteklosti branil tega, da bi svojo UI spustil med ljudi, a očitno jih priganja čas. Hkrati pa si ne morejo privoščiti kiksov, kot si jih lahko startup OpenAI. Po incidentu z eksoplaneti so delnice Googlovega materinskega podjetja Alphabet padle za 7 % in nadaljnje napake bi imele resne posledice.
Novinar
