Tek na smučeh poznamo predvsem kot tekmovalni in rekreacijski tek na urejenih progah, vedno bolj pa tudi kot pohodništvo v višje ležečih predelih zunaj urejenih smučin.
Tovrstna oblika zimskega športa v obliki turnega smučanja in izletov predstavlja eno izmed najbolj zdravih in zabavnih oblik rekreacije. Tek na smučeh je vrsta hitre hoje oz. teka na smučeh, ki v zadnjem času vse bolj pridobiva na popularnosti. Obstajajo tri tehnike teka na smučeh: klasična tehnika, drsalna tehnika ter turno smučanje. Tehnike se med seboj razlikujejo glede na hitrost in teren, prvi tehniki sta značilni za izvajanje v dolini, turno smučanje pa se izvaja v sredogorju in visokogorju.
Največja prednost teka na smučeh je zagotovo neomejenost glede na izvajanje. Za tek na smučeh niso potrebne vnaprej pripravljene proge oziroma površine. Za klasično in drsno tehniko velja, da jo je zabavneje izvajati na urejenih površinah, turno smučanje pa je najbolj adrenalinsko ravno v naravnem in nedotaknjenem okolju, ki prinaša prav posebno izkušnjo.
Oprema za začetnike
Za tek na smučeh je potrebna ustrezna oprema, h kateri sodijo smuči, vezi, palice in čevlji. Poleg opreme so potrebna tudi ustrezna oblačila, pri čemer je pomembno obleči več tanjših oblačil. Najbolj primerna oblačila so športno perilo, tekaški dres ter jakna. Za aktivnost je pomembno tudi tanko pokrivalo ter tekaške rokavice, ne smemo pa pozabiti na očala. Dolžina smuči je za odrasle osebe med 1,85 in 1,95 metra, palice naj segajo do višine nekje med brado in ušesi. Tekaški čevlji naj bodo visoki, lahko so tudi polvisoki, nizki pa niso priporočljivi, saj gležnju ne omogočajo ustrezne stabilnosti. Oprema za smučarja tekača je v primerjavi z opremo za alpsko smučanje cenejša, cene so odvisne tudi od ponudbe na trgu, želje tekača ter intenzivnosti teka v zimski sezoni. Začetnik se za prve korake, pri čemer potrebuje smuči, palice, vezi in čevlje, lahko opremi že za dobrih 200 €, za zahtevnejše tekače na smučeh pa seveda navzgor ni omejitev.
Hitri tečaj za začetnike
Poznamo 3 vrste korakov, ki jih prilagajamo glede na teren, bistven pri vseh pa je prenos teže. Vedno je ena noga stojna, druga odrivna. Na stojno nogo moramo prenesti težo celega telesa (v isti liniji morajo biti prsti na nogah, koleno in nos). Odriv je kratek in eksploziven. Ko se odrinemo, skušamo čimdlje drseti po eni nogi in maksimalno izkoristiti odriv. Pri odrivu smo pozorni, da nam noga ne uhaja nazaj. Boki morajo biti ves čas na isti osi – npr. če se odrinemo z levo nogo, ne smemo levega boka zasukati nazaj. Smuči polagamo na zunanji rob, saj tako bolj izkoristimo drsenje. Vbod palic je v višini sprednjega dela vezi, pri čemer se močno opremo z ramenskim obročem in bicepsom, nato palice potegnemo nazaj, da obremenjujemo triceps. Paščki pri palicah morajo biti tako kratki, da nam le-te prosto obvisijo, ko naredimo odriv s palicami, dlani razpremo. Pri teku v klanec znižamo težišče, bolj pokrčimo noge in jih razširimo – položaj »žabe«. Pri teku na smučeh skušamo izkoristiti moč celega telesa. Če povzamemo, si po korakih sledijo odriv, drsenje, zabadanje palice v sneg in istočasno pritisnemo s celim trupom, da izkoristimo moč tako ramenskega obroča kot tudi trebušnih in hrbtnih mišic.
Teka na smučeh se lahko najlažje naučimo v različnih športnih klubih, ki ponujajo tečaje oziroma učenje teka na smučeh. Učitelji nas naučijo ali izpopolnijo naše znanje o teku na smučeh, klasični in prosti tehniki ter pripravi opreme. Nekateri klubi ponujajo tudi izposojo opreme.
