Ironman triatlon je tekmovanje, ki obsega 3,86 kilometrov plavanja, 180,25 kilometrov kolesarjenja in 42,20 kilometrov teka. Velja za enega najtežjih enodnevnih tekmovanj na svetu.
Zgodovina
Triatlon je bil rojen že v južni Kaliforniji v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Atleti so sodelovali v dokaj neformalnih dogodkih, ki so vključevali tudi plavanje. Eden od sodelujočih atletov je bil tudi član ameriške mornarice John Collins. Mornarica ga je pozneje vodila na Havaje, kjer se je rodil Ironman.
Havaji so takrat gostili maraton, kolesarjenje in plavanje. Atleti so se med sabo prepirali, kdo je najboljši in najmočnejši športnik na svetu. Collins je predlagal, da vse tri športe združijo v izredno težko vzdržljivostno dirko, katere zmagovalec bo postal Ironman. Na koncu prve dirke leta 1978 se je tako rodilo 12 Ironmanov.
Ni trajalo dolgo, da se je na začetni liniji začelo pojavljati na stotine in celo tisočine ljudi. 1981 je bil Ironman prestavljen v mesto Kona na Havajih, kjer pa so bili pogoji še težji. Začeli so se pojavljati različni Ironmanu po svetu, a ta na Havajih ostaja najbolj prestižen, tam se odvija Ironman svetovno prvenstvo, na katerem lahko sodeluje le 1700 ljudi. Nanj se lahko uvrstijo s sodelovanjem na kakšnem drugem sankcioniranem Ironmanu ali skozi loterijski sistem. V Avstraliji je bil leta 2000 triatlon tudi prvič dogodek na olimpijskih igrah.
Discipline
Vsako Ironman tekmovanje se začne s plavanjem. Temperatura vode je odvisna od lokacije, za tekmovalce je lahko še bolje, da je voda hladna, saj jim to omogoča, da nosijo potapljaško obleko, s katero je lažje plavati. Ker je število udeležencev tako veliko, pa so starti različni. Najprej začnejo elitni športniki, potem pa sledi start glede na starostne skupine. Razmere v vodah so težke in kljub različnim začetkom še vedno pride do nenamernega brcanja, zato se organizatorji trudijo za čim več varnosti v vodi.
Po plavanju gredo tekmovalci v prehodno območje, ki je po navadi samo eno, saj je kolesarjenje po navadi v krogih. Če kolesarjenje ni v krogih, potem sta potrebni dve prehodni območji. V tem območju se tekmovalci preoblečejo, obujejo, najdejo kolo, nadenejo si čelado in kaj popijejo. Pri drugem prehodu je manj dela, saj se tekmovalci le preobujejo. Na poti imajo ekipe, ki pomagajo z vodo, športnimi pijačami in celo hrano.
Pravila
Najdaljši možni čas za zaključek Ironmana je 17 ur. Ko čas preteče, se proga zapre in kdor ni dosegel cilja, ni Ironman. Tudi za vsako disciplino obstaja zgornja meja. Za plavanje je ta 2 uri in 20 minut, za kolesarjenje 8 ur in 10 minut, za tek pa 6 ur in 30 minut.
Prav tako ni dovoljena vožnja v zavetrju. To kolesarju pomaga ohranjati energijo, saj zmanjša upor vetra. Za vožnjo v zavetrju si lahko tudi diskvalificiran.
Za kvalifikacijo za svetovno prvenstvo na Havajih se moraš dobro uvrstiti v enem od drugih Ironmanov na svetu. Število mest na določenem Ironmanu je odvisno od vsakega triatlona posebej, obstaja pa tudi 500 loterijskih mest, da imajo priložnost tudi neprofesionalni atleti.
Nagrada, če Ironmana zmagaš, se lahko giblje med deset in petsto tisoč dolarjev.
Znani Ironmani
Luc Van Lierde drži rekord za Ironmana v mestu Kona na Havajih, s časom 8:04:08, ki ga je postavil leta 1996. Van Lierde drži tudi rekord za najhitrejšega Ironmana, ko je zaključil Ironman Evropa v le 7:50:27.
Paula Newby-Fraser drži ženski rekord za Kona progo s časom 8:55:28, ki ga je postavila leta 1992. Ona velja za najboljšo triatlonko na svetu, njeni rekordi vključujejo: največ Ironman zmag na svetu (24), največ zmag v Koni (8) in največ zaporednih zmag v Koni (4).
Legenda športa pa je tudi Julie Moss, ki je leta 1982 sodelovala na Ironmanu v Koni. Na koncu dirke je bila Julie na prvem mestu. Ko je imela do cilja le še nekaj metrov, se je sesula. Ni več mogla stati, Kathleen McCartney jo je prehitela in tudi zmagala. V nepozabni sceni se je Julie na kolenih splazila čez ciljno črto in zasedla drugo mesto. Še danes velja za izreden izkaz vztrajnosti in poguma.
Novinar
