V Vrtojbi je 10. oktobra potekala zadnja dirka sezone 2021 za državno prvenstvo v minimotu. Po deževnem tednu smo imeli za dirkalne razmere kar ugoden vikend. Nekateri smo bili v nedeljo popoldne bolj nasmejani, drugi manj, vendar tudi to je del dirkaškega življenja.
Sobotni prosti treningi
V nasprotju s prejšnjim letom, ko sem potreboval še par točk, da si zagotovim naziv državnega prvaka, sem se letos odpravil na zadnji dirkaški vikend povsem sproščeno. Za mano je naporna sezona. Letos sem se privajal na nov, veliko močnejši motor, hkrati pa sem vzporedno s slovenskim vozil tudi italijansko državno prvenstvo. Priznam, da bom drugi teden, po zadnji dirki italijanskega prvenstva, kar vesel »počitnic«.
Treningi so šli v redu, kot vedno sem do zadnjega skušal izboljšati detajle, vendar tokrat ni bilo živčnosti. Odvozil sem vse svoje treninge, potem pa sem se na povabilo Davida in Eneja Krševana (ki bo drugo leto vozil na mednarodnih prizoriščih!), še dvakrat zapeljal z Enejevim Ohvalejem. Na stezo sem šel z obema bratoma Krševan in drugimi tekmovalci državnega prvenstva. Kako je bilo? Zabavno in predvsem novo, ker sem tokrat na stezi prvič vozil motor, kjer je treba menjati prestave.
Nedeljska dirka
Pa smo tu, nedelja, dan za dirke. Dan se je pokazal kot uspešen že na vsem začetku. V kvalifikacijah sem imel nekaj časa najboljši čas, vendar je Jan Poropat dal vse od sebe in me prehitel za 0.135 sekunde. Ni kaj, moj učitelj ne popušča in vesel sem, da je tako.
V prvi vožnji sva startala v redu in priznam, da sem tokrat dal vse od sebe, da sem ga lahko lovil. V tej vožnji sem naredil tudi najhitrejši krog dneva (42.019 s). Bil sem mu blizu, vendar žal ne dovolj blizu, da bi ga lahko prehitel. Sva pa vozila kar hitro, saj je tretjeuvrščeni za nama zaostal že dobrih 20 sekund.
V drugi vožnji pa se je zgodilo! Startal sem pred Janom in vedel, da bo dirka naporna. Dihal mi je tako rekoč za ovratnik, a sem prednost ohranil. Prvič sem ga premagal na stezi. Jan je bil moj učitelj, tisti z velikim U-jem, tisti, ki se ga vedno spomniš z veseljem, naklonjenostjo in spoštovanjem. Letos sva tekmovala v isti skupini, to pomeni, da ostajava prijatelja in se spoštujeva, vendar to pomeni tudi, da se z njim ne morem več posvetovati, ko me kaj tare. Ostaja pa Jan nekdo, ki ga cenim in spoštujem kot osebo in kot športnika.
Tako, končal se je ta dirkaški vikend. Domov sem odnesel pokal za nedeljsko dirko in osvojeno prvo mesto, pa tudi medaljo za drugo mesto v skupnem seštevku prvenstva. Tokrat sem Andraža Osenka Drčarja premagal le za dve točki in mu tako vrnil uslugo, ko je on mene v sezoni 2019 premagal za eno samo točko. Ni kaj, lep konec sezone!
Tadej Maver Guštin je perspektiven minimoto dirkač, kateremu je ponosni sponzor revija Študent.
