Morda se sliši povsem samoumevno pa vendar – iz leta v leto je opravljenih vse več raziskav, ki potrjujejo, da tek vpliva na stanje duha.
Nevroznanstveniki so v zadnjem desetletju pomembno prispevali predvsem k razumevanju vpliva teka na možgansko sivino. Njihova dognanja potrjujejo prav to, kar lahko potrdi tudi skoraj vsak, ki se je že srečal s tekom in sicer, da je tek odlično orodje za uravnavanje našega miselnega toka in počutja.
A tukaj ne gre posploševati, saj lahko naporen in dolgotrajen tek nekaterim posameznikom povzroči več škode kot koristi. To je pokazala tudi nemška raziskava, kjer so s pomočjo slik možganov enega izmed udeležencev na TransEurope Foot Race tekmovanju medsebojno primerjali količino možganske sivine pred in po opravljenem ultramaratonu. Ugotovili so, da se je njegova možganska sivina zmanjšala za kar 6% (količina možganske sivine se s starostjo manjša, a v povprečju zgolj 0,2% na letni ravni). K sreči se je možganska sivina tekača 8 mesecev po zaključenem ultramaratonu povečala do prvotnega stanja.
Do povsem drugačnih rezultatov pa lahko pridemo z občasnim zmernim, a rednim tekom. V letošnjem letu so na West Michigan University izvedli vrsto preizkusov in ugotovili, da takšen tek pozitivno vpliva na obdelavo informacij (pomnenje), sposobnost osredotočanja, učinkovito opravljanje več zaporednih različnih nalog in uspešno reševanje matematičnih in logičnih problemov. Rezultati možganskih funkcij obravnavanih tekačev so bili po 7 tednih redne vadbe najbolj očitni. Kot vedno ne gre ničesar posploševati in je pri branju tovrstnih raziskav potrebno v zakup vzeti vse dejavnike, ki lahko vplivajo na izid raziskav (npr. spol, genetska predispozicija, starost, zdravstveno stanje…), a vendar upamo, da te bodo tovrstne informacije navdahnile še za kakšen tek več, predvsem v situacijah polnih knjig in študijskega čtiva.
Povzeto po: Ben Martynoga, The Running Blog, The Guardian.
Novinar
