Pred nekaj dnevi se je v Parizu zaključilo odprto prvenstvo Francije, drugi grand slam v vrsti »velikih štirih«, in tudi letos so bila peščena igrišča Roland Garrosa prizorišče odličnih dvobojev največjih teniških asov. Še vedno pod vtisom Federerjevega fantastičnega bekhenda in mini krilca Rusinje Sharapove razmišljam o začetkih teniške igre …
Že pred dvema tisočletjema je človeštvo poznalo igro, ki je bila nekoliko podobna današnjemu tenisu. Rimljani so igro imenovali TRIGON. Malo usnjeno žogico so napolnili s semeni fig in žogico sta nasprotnika udarjala z majhnim lesenim veslom preko napete vrvi toliko časa, dokler ni končala na kamnitih tleh. Tekma je trajala 4 ure ali do rezultata 60 točk. Po letu 1876 se je tenis razširil po vsej stari celini. Pri nas je bil Ivan Tavčar prvi Slovenec, ki je zgradil teniško igrišče. Zgradil ga je na svojem posestvu na Visokem v Poljanski dolini leta 1897. Tudi on sam je igral tenis in pri tem užival v njem kot v igri in športu.
Danes ima tenis po vsem svetu na milijone privržencev in gledalcev, profesionalni tekmovalci pa so znani po dobrem zaslužku. Med številnimi mednarodnimi teniškimi turnirji so še posebej cenjeni turnirji Odprto prvenstvo Avstralije, Odprto prvenstvo Francije, Odprto prvenstvo Anglije in Odprto prvenstvo ZDA.
In zakaj je tenis ZAKON? Predvsem zato, ker je teniška igra zanimiva tako za najmanjše otroke od 3. leta starosti pa do najstarejših. Igra je lepa in polna presenečenj za vsakogar, ki je pripravljen vsaj eno uro tedensko nameniti čas tenisu. Najmanj, kar potrebuješ, so teniške superge in seveda primeren teniški lopar. Pri primernem teniškem loparju pa se hitro pojavi problem, kajti prodajalci v raznih večjih športnih trgovinah ponujajo vse vrste loparjev, zato je moje mnenje in nasvet sledeč, če ste začetnik, ne kupujte loparjev, dokler vas trener ne spozna in sam priporoča za vas najboljšo možno kombinacijo.
Ko imamo ustrezne superge in lopar, sledi spoznanje teniških pravil in seveda osnovnih udarcev. Forhend – za desničarje vsak udarec, ki se udari z desne strani proti levi v smeri nasprotnika (levičarji ravno nasprotno), ali ko igralec udari žogico tako, da je dlan obrnjena v smeri udarca – in bekhend – za desničarje vsak udarec, ki se udari iz leve strani proti desni v smeri nasprotnega igralca (levičarji ravno obratno), ali ko igralec udari žogico tako, da je roka, ki drži lopar, obrnjena z dlanjo k telesu.
Seveda ne smemo pri tem pozabiti še na začetni udarec, servis (service) – začetek vsake točke v tekmi.
Gledam skozi okno, sonce je. V telefonskem imeniku že iščem prvo žrtev, ki si bo z menoj izmenjala nekaj udarcev na igrišču. Čez pol ure bom v naravi, v dobri družbi aktivno preživljal prosti čas. Zato bodi ZAKON tudi ti, tako na igrišču kot tudi izven, in se nam pridruži na začetnih tečajih tenisa.
Denis Pečečnik
