Squash je prišel v Slovenijo leta 1987, ko so na Rogli na pobudo Damjana Pintarja odprli prvi igrišči. Večji razcvet je squash doživel z odprtjem Športnega centra Fit-Top v Mengšu. Sledili so mu tudi drugi centri v Sloveniji.
Pobuda za sprejetje v evropsko združenje je bila podana že leta 1991, vendar v takratni Jugoslaviji realizacija ni bila mogoča, samostojna Slovenija pa je svojo prvo priložnost takoj izkoristila in se kot tretja z vzhoda (po Rusiji in Madžarski ) včlanila v ESRF. SQZS se ni osredotočila samo na domača tekmovanja, ampak je želela dati igralcem tudi možnost izpopolnjevanja v tujini. Tako je že leta 1993 sodelovala na evropskem prvenstvu v Lillu, kjer so se naši tekmovalci uvrstili na glavni turnir. Vseskozi je močno prisoten tudi rekreativni squash. Squash centri po Sloveniji organizirajo turnirje, ki štejejo za skupno jakostno lestvico SQZS.
Jaka Bajt je perspektiven, mlad športnik
Kako ste prišli na idejo, da se boste začeli ukvarjati s squashom?
Ideja je prišla po tem, ko sem zaključil tekmovalno kariero tenisa in sem iskal nekaj novega, zabavnega. Že prej sem vedel za squash, a nikoli si nisem vzel časa, da bi se dejansko poizkusil tudi v tem športu. Ob prvem igranju sem se takoj navdušil nad zabavnostjo in hkrati zahtevnostjo squasha.
Je veliko povpraševanje po tem športu?
Pri nas le malo ljudi ve za ta zanimiv šport, a časi gredo na bolje in vedno več Slovencev vidi ta šport kot neke vrste sprostitev od vsakodnevnega stresa.
Lahko se pohvali tudi s tem, da ga igra največ rekreativcev na svetu.
Kako visoki so stroški, če se s tem športom začnemo ukvarjati rekreativno?
Kot pri vsakem športu so tu tudi stroški, pri squashu so te za moje mišljenje dokaj nizki. Začne se z nakupom oz. izposojo opreme (lopar, žogica), nato pa sledi še rezervacija dvorane. Vse skupaj vas stanje približno 8-15 € za 2 osebi (odvisno od posameznih društev, ki imajo v lasti dvorane).
Nam lahko na kratko opišete igro in najpomembnejša pravila?
Squash je igra z loparjem in votlo gumijasto žogico, ki jo igrata dva igralca v prostoru, obdanem s štirimi stenam. Je eden intenzivnejših športov, saj se žogica lahko odbija od vseh sten. Pravila igre so preprosta, igra se do 11 dobljenih točk, pomembno je to, da se ob vsakem udarcu žogica dotakne sprednje (glavne) stene in se odbije od tal samo enkrat.
Koliko tekmovanj je v Sloveniji letno in kdaj je igralna sezona?
Tekmovanja potekajo v zimskem času približno 5 do 10 tekmovanj na sezono znotraj Slovenije, hkrati pa potekajo tudi mnogi mednarodni turnirji po vsem svetu, nam najbližje v Avstriji, na Hrvaškem, v Srbiji in Italiji. Igralna sezona poteka od jeseni do pomladi, poletje služi pripravam na prihajajočo sezono.
Na kakšen način lahko postaneš trener?
Enako kot pri drugih športih je za naziv trenerja treba opraviti določena izobraževanja, pri squashu imamo 3 stopnje trenerskih nazivov, en se imenuje učitelj 1 in je namenjen učenju podmladka (prvi koraki s tem športom), kasnejša dva stremita bolj k tekmovalni selekciji squasha.
Je kakšen slovenski igralec uspešen na stopnji tuje konkurence?
Tu bi prevsem izpostavil 4 odlične slovenske igralce: Martin Mošnik, Klemen Gutman, Miha Kavaš in Rožle Langus, ki krojijo sam vrh slovenskega squasha in tudi na mednarodnih tekmovanjih dosegajo odlične rezultate.
Ali tudi sami tekmujete? Kakšni so vaši največji dosežki?
Sam nameravam pričeti s tekmovanji prihodnje leto in za to tudi intenzivno treniram.
Kje po Sloveniji so igrišča?
Igrišča se najdejo skorajda po vseh večjih mestih v Sloveniji, najbolj obiskana so igrišča v Konex Centru v Ljubljani, kjer poteka tudi veliko tekmovanj.
Kdo je najboljši squash igralec na svetu?
Trenutno squash sceno vodita 2 državi, Anglija in Egipt. Glede na svetovno lestvico je trenutno najbolšji igralec sveta Egipčan Ramy Ashour, sledita mu Anglež Nick Matthew in še en Egipčan Amr Shabana.
Je zaslužek profesionalnih igralcev velik?
Da. Lahko rečem, da najboljši igralci sveta živijo zelo lagodno življenje.
Mislite, da squash čaka lepa prihodnost v Sloveniji?
Sam mislim, da bo z leti popularnost squasha v Sloveniji močno narasla, saj nam omogoča odlično sprostitev, super zabavo in hkrati pripomore k naši boljši fizični pripravljenosti. Kdor še ni imel prilike preizkusiti to vrsto športa, mu predlagam, da se čimprej odpravi in naj sam izkusi užitke, ki jih ta šport ponuja.
Gašper Kržišnik
