Blaž Korošec je mlad plavalec, ki se je odločil za študij v Ameriki. Uspešen je tako pri študiju kot tudi v njegovi športni panogi, in sicer plavanje. Z njim smo opravili intervju in izvedeli nekaj zelo zanimivih ljudi.
Blaž Korošec je mlad plavalec, ki se je odločil za študij v Ameriki. Uspešen je tako pri študiju kot tudi v njegovi športni panogi, in sicer plavanje. Z njim smo opravili intervju in izvedeli nekaj zelo zanimivih ljudi. In kot boste videli, je predvsem za športnike veliko bolje, da se odpravijo na študij v Ameriko!
Kako si prišel na idejo za študij v Ameriki?
Že nekaj let obstaja trend, da plavalci po zaključeni srednji šoli odpotujejo na študij v Ameriko. Govorilo se je, da je študij veliko lažji kot v Sloveniji in da se športnikom veliko bolj prilagajajo. Moji odločitvi, da odidem na študij v tujino je pripomogel tudi soplavalec, ki je že nekaj let obiskoval fakulteto v Texasu in me navduševal z zgodbami iz ameriškega “college” življenja. V drugem letniku gimnazije sem bil že odločen za študij v Ameriki in bilo je le še vprašanje, na katero univerzo se bom vpisal.
Na katero fakulteto hodite?
Trenutno sem v drugem semestru drugega letnika univerze Southern Methodist University iz Dallasa v Texasu. SMU je med manjšimi univerzami v Ameriki, saj jo obiskuje “le” okoli 7.000 študentov. SMU je privatna univerza in to se pozna tudi na večini študentov, ki so povečini iz višjih družbenih slojev.
Ali moraš izpolnjevati kakšne posebne pogoje za študij v Ameriki?
Kot dijak iz Slovenije sem moral opraviti dva večja izpita. TOEFL (Test of English as a Foreign Language) je izpit iz angleščine ter SAT, ki je izpit iz angleščine in matematike. SAT je enak izpit kot ta, ki ga opravljajo ameriški dijaki na koncu srednje šole, tako da je težavnost tega izpita na visokem nivoju, vendar so zahtevani rezultati povprečni. Kot športnik sem tudi moral izpolniti določene akademske minimume. Pri tem je bilo pomembno povprečje ocen iz mature.
V katerem letniku določiš smer študija?
Smer študija lahko določiš kadar koli v štirih letih študija. Najbolje je določiti smer študija čimprej, saj ima vsaka smer predpisano določeno število izpitov. Za razliko od slovenskih fakultet je v Ameriki treba opraviti tudi določeno število izpitov iz predmetov tako imenovane “splošne izobrazbe”. Tako sem na primer moral opraviti izpite iz psihologije, inženiringa in umetnostne zgodovine, čeprav opravljam študij biznisa, smer finance. Seveda so ti predmeti “splošne izobrazbe” splošne narave, vseeno se mi zdi ta pristop zanimiv in sem osvojil veliko znanja, ki mi bo nekje na poti zagotovo prišel prav.
Kakšen pa je način življenja?
Tukajšnji način življenja meni osebno zelo odgovarja. Vsi poznamo ameriško hitro prehrano in tega je tukaj ogromno. Vendar menza na kampusu, v kateri se povečini prehranjujem, omogoča vse vrste hrane. Predvsem med tekmovalno sezono se poskušam čimbolj zdravo prehranjevati, vsake toliko časa pa si z veseljem privoščim kakšen masten hamburger. Kar se tiče zabave, jo je tukaj na pretek. Dallas je milijonsko mesto in tako je možnosti za zabavo dovolj vsak dan v tednu. Od tipičnih “college” zabav, ki jih vidimo v filmih, do klubov v centru mesta in študentskih barov.Velik dogodek so tudi domače tekme ameriškega nogometa, ko se odvijajo parade ves dan. Za športne dejavnosti v prostem času je veliko možnosti, pol ure vožnje stran je tudi jezero, kamor se dostikrat odpravimo smučat na vodi in pozabavat.
Je program za športnike posebej prilagojen?
Študijski program je zelo prilagojen športnikom. Predavanja so organizirana okoli urnika treningov in vsi profesorji vedo, da si športnik. Profesorji se ti prilagodijo in če zaradi tekmovanja zamudiš predavanje ali kolokvij, poskrbijo za zapiske ali za ponovni kolokvij. Športniki na univerzi predstavljajo univerzo in tekmujejo za univerzo in tega se profesorji zavedajo. Pri vpisu v višji letnik in pri izboru predmetov, ki imajo omejen vpis, imamo športniki prednost pred ostalimi študenti. Športniki imamo tudi posebej organizirane inštrukcije in svetovalce.
Kolikokrat dnevno trenirate?
Treniramo dvakrat dnevno od ponedeljka do petka z izjemo srede zjutraj. Trening imamo tudi v soboto zjutraj. To so treningi v bazenu, katerim je dodana tudi suha vadba petkrat tedensko. Skupaj to nanese na več kot 25 ur tedensko. Jutranji treningi trajajo od 8-ih do 10-ih nato sledijo predavanja do treh popoldne, ko se začne popoldanski trening, ki traja vse tja do 6-ih popoldne. Urnik treningov ni bil prevelik šok, saj sem na tak tempo navajen že od srednje šole.
Kateri je vaš največji dosežek v plavanju v Ameriki?
Moji največji dosežki so drugo mesto na 200 yardov delfin, 500 kravl in 100 delfin, ter prvo mesto s štafeto 4-krat 200 prosto v letih 2009 in 2010 na konferenci tekmi konference C-USA.
Dobivate kakšno vrsto štipendije ali vas morajo financirati starši?
Dobivam 100-odstotno štipendijo, ki pokriva stroške šolnine, knjig in bivanja. To leto sem se odselil iz študentskega doma v hišo z dvema soplavalcema blizu kampusa. Sedaj dobivam vsak mesec nekakšno žepnino, ki pokriva najemnino in stroške hrane, ostane pa tudi nekaj dolarjev za ostale življenjske potrebščine.
Kaj je pogoj za pridobitev štipendije?
Pogoj so predvsem čim boljši rezultati v plavanju. Trenerje najbolj zanimajo rezultati in na podlagi tega ti ponudijo štipendijo. Od kvalitete rezultatov je odvisna višina štipendije.
Ste mogoče že kdaj vprašali Američana, če je že slišal za Slovenijo?
Ko na vprašanje iz kje prihajam odgovorim iz Slovenije, večina prikima, kar naj bi nakazovalo na to, da vedo, kje je Slovenija. Vendar ko vprašam, če vedo, kje je, jih le peščica ve, kje točno se nahaja.
Gašper Kržišnik
