Rekreacija pomeni osvežitev človeškega telesa in/ali duha. Življenje postaja vse bolj sedeče, zato je tudi pomembno, da poskrbimo za dovolj gibanja, s čimer bomo povečali kvaliteto našega zdravja, bivanja, počutja in na splošno življenja.
Z rekreacijo spodbudimo rast mišične mase, izgubo maščobe in hkrati izboljšamo dobro počutje. Izboljša se nam koža in delovanje možganov, povečata se naša vzdržljivost in libido. Za redno rekreacijo pa je najpomembnejša motivacija.
Kaj ljudi motivira, da rekreacija postane del našega vsakdana?
Najprej si je treba postaviti prioritete in določiti čas tudi za rekreacijo. Ko bo rekreacija postala del našega vsakdana, se bomo bolje počutili, tako telesno kot mentalno. In ko bomo enkrat izkusili pozitivne rezultate rekreacije, izboljšali počutje, ne bo več izgovorov, da ni časa za telesno aktivnost. Poznamo tri vrste motivov, zaradi katerih večina ljudi vztraja pri športnih dejavnostih, in sicer so to telesni, socialni in psihološki motivi. V prvi sklop uvrščamo želje po zdravju, vzdrževanju ali zmanjševanju telesne teže, kondicije in/ali forme. Skozi rekreacijo razvijamo tudi socialne interakcije, saj lahko aktivnosti izvajamo v paru ali z drugimi, kar ima močan socializacijski učinek, združuje ljudi, tako da poleg ugodnega vpliva športne aktivnosti na naše telo širimo tudi socialno mrežo. Psihološki motiv spodbuja potrebo po samospoštovanju in željo po tem, da o sebi mislimo dobro in se takšne tudi doživljamo. Ko zadovoljimo psihološke potrebe, se izboljša tudi samozavest, splošno počutje in optimizem posameznika. Psihološki motivi prihajajo iz naše notranjosti in resnično vplivajo na motivacijo in spodbujajo rekreacijo.
V veselje in sprostitev
Skupek naštetih psiholoških, socialnih in telesnih motivov bo prispeval k posameznikovi odločitvi za rekreativno dejavnost, v kateri bo posameznik motiviran in mu bo v veselje in sprostitev. Pomemben dejavnik pri posameznikovi motiviranosti za rekreacijo in pri doseganju pozitivnih rezultatov pa je tudi postavljanje ciljev, ki so odlična spodbuda za naše delovanje in vedenje. Cilj je najpomembnejši dejavnik motivacijskega vedenja, saj je hkrati njegov vzrok in posledica. Če si postavimo cilj, je le-ta odlična spodbuda za delovanje in vedenje. Šele ko si postavimo določene cilje, ki jih želimo doseči, lahko začnemo z oblikovanjem strategije in načrta, kako bomo do njega prišli. Zastavljeni cilj nam pomeni merilo, na podlagi katerega lahko ocenjujemo rezultate. Cilje pa si moramo tudi pravilno oz. učinkovito postaviti. Cilji morajo biti specifični (točno določeni), merljivi (razpoznavni, vidni in jasni), postaviti si moramo kratkoročne in dolgoročne cilje, cilji morajo biti dosegljivi in hkrati izzivalni. Pomembno pa je, da redno spremljamo dosežene cilje, naš napredek in po potrebi tudi preoblikujemo strategijo oz. spremenimo cilj. Na koncu pa, kar je za nekatere morebiti še največja motivacija, si za uspešno dosežen cilj privoščimo tudi nagrado.
Pri vsem tem moramo biti vztrajni, moramo zaupati vase in v svoje sposobnosti, imeti pa moramo tudi veliko mero samodiscipline. Postaviti si moramo prioritete in se osredotočiti na motive in spodbujevalce. Ko enkrat ugotovimo, kaj nas motivira, bo tudi rekreacija postala nekaj pozitivnega in bo povečala našo samozavest in izboljšala počutje.
Dober motivator je lahko tudi glasba, ki nas s svojim ritmom spodbuja pri rekreaciji. Za športne dejavnosti si je priporočljivo sestaviti urnik, po katerem sledimo aktivnostim. Na koncu pa nam preostane samo še akcija!
Sanda Gajsar
