Pohodništvo je med najbolj priljubljenimi vrstami rekreacije, saj je primerno za prav vse generacije, od najstarejših do najmlajših, in predstavlja najbolj naravno obliko gibanja.
Tudi uradni podatki kažejo takšne rezultate in zelo lepo je videti veliko ljudi na slovenskih vrhovih – na ljubljanski Šmarni gori, primorskem Nanosu, gorenjski Kriški planini, štajerskem Boču ali zasavskem Kumu. Slovenija nam ponuja različne možnosti hoje v naravi. Raznolikost slovenskega sredogorja omogoča tako čudovite sprehode družinam z majhnimi otroki kot tudi celodnevne, dolge in naporne ture za bolj izkušene pohodnike. V sredogorju so tudi tehnično zahtevnejše, zavarovane poti, tako da nam tudi za takšne želje ni treba vedno odhajati v visokogorje. Vedno se na turo odpravimo svojemu znanju in trenutnemu počutju primerno.
Hoja po visokogorju je mogoča prav v vsakem letnem času in skorajda v vsakem vremenu
Še posebej poleti je pohodništvo zelo dobrodošlo, saj je v visokogorju vendarle nekaj stopinj celzija manj kot v nižinah in, kot radi rečemo, »človek lažje zadiha«! Če se odločimo za pohodništvo pozimi, pa se je potrebno tudi primerno obleči in vsekakor poskrbeti za našo osebno varnost, da ne pride do raznih bolezni in poškodb. Najpomembnejši del opreme je seveda obutev. Če je pot ustrezno utrjena z asfaltno ali makadamsko cesto, imamo na svojih nogah lahko zaradi odličnega blaženja udarcev ob hoji tekaške copate. Tako bo za obisk Jeruzalema nad Ormožem takšna obutev gotovo primernejša od visokih pohodnih čevljev. Ko se odpravimo na Polhograjsko Grmado, kjer je pot dokaj ravna, obujemo nizke pohodne čevlje, ki so dokaj lahki in zelo udobni. Tudi gibljivost v skočnem sklepu (gležnju) je tako večja, kar omogoča lahkotnejšo hojo. Hkrati pa je to tudi glavna slabost tovrstnih čevljev.
###okvir###
Zaradi manj stabilnega gležnja (gibanje ni omejeno) si lahko na neravnem terenu gleženj zvijemo ali izpahnemo. V zimskem času, v katerem nam povzroča težave sneg, in v jesenskem, v katerem sta težava dež in blato, korenine in skale postanejo zelo drseče in nevarnost poškodb velika!
###okvir###
Razvoj oblačil je povzročil, da je preoblačenje prepotene majice oz. srajce postalo na pohodniški turi prej izjema kakor pravilo. T. i. »švic perilo« omogoča hitro oddajanje vlage, notranja stran perila pa pri tem ostaja suha. Za hojo v mrazu priporočamo perilo iz debelejšega materiala, z dolgimi rokavi in bolj zaprtim ovratnikom. Majica za gibanje v naravi v toplejšem vremenu naj bo tanjša, s kratkimi rokavi in manj zaprtim ovratnikom, kar nam bo omogočilo boljše odvajanje vlage.
Tudi prehrana igra pomembno vlogo
Koliko hrane in pijače bomo nesli s seboj na pohod, nam določajo čas in zahtevnost pohoda ter seveda temperatura okolja. S seboj moramo vedno vzeti kakšen sendvič. V zimskem času je najbolje, da damo v t. i. termovko, v kateri pijača obdrži toploto, topel čaj, v poletnem času pa so najprimernejši kakšni izotonični napitki.
Pohodništvo naj nam bo sprostitev. Poleg tega ob tem pridobimo telesno in psihično pripravljenost. Hoja v naravi na svežem zraku je vsekakor boljša odločitev kot obiskovanje fitnesov in raznih telovadnic, ampak vendarle je to stvar vsakega posameznika. Vsekakor morate imeti za pohodništvo veliko motivacije. Zelo težko se je odpraviti, vendar po dosegu vrha vedno znova spoznas, da se je izplačalo, saj je pogled iz visokogorja nepozaben.
Gašper Kržišnik
