Biti navijač Olimpije ni ravno lahko naloga. Velikokrat poslušaš, da smo se prodali Hrvatom in da smo luzerji. Že navijači med sabo se imamo res neverjetno radi po porazu. Ekipa iz foruma to dobro ve, ampak to ni pomembno ko zmagamo. Za tiste, ki ne veste, kako je biti navijač Olimpije med sezono, pa naslednji odstavek.
Sezona skozi oči navijača
Pol ekipe gre in se zelo počasi nadomesti z novimi igralci. Redko je sezona, da ostanejo isti. Zamenjaj še sponzorja in si na pravi poti. Hrvaški sponzor? No to pa bo zabava. Sezona se začne, klub dobi povabilo v evropsko ligo. Okej pa že, ne bomo nasprotovali temu. Štart! Toplo – hladno. Izgovor? Dajmo jim čas, novi so, niso se še poklopili med sabo. Okej. Smo na sredini lestvice in izgovor je isti tam do januarja.
Počasi vidimo, da ne bo šlo. Vmes trpiš tiste bandwagon navijače, ki pravijo, da naj se trener spoka, da igralci nimajo pojma, da so krivi ljudje na vrhu in trpiš naprej. Obstaja možnost, da si prvak Slovenije ampak predstavljajmo si, da nismo. Konec sezone, zaključili smo pri dnu lestvice in izgubili že v polfinalu pokala. Slabo! Porazno! Pripravljaš nov izgovor, nekako v stilu, če ostane ista ekipa bomo boljši. To se ne zgodi in zamenjaš pol ekipe ali več, ker taka situacija pač je.
Se to res dogaja? Ne vem, sam tega ne vidim čisto tako. Pri športih in klubih, ki jih spremljam sem z malimi pričakovanji, ker mi zmaga tako pomeni več. Ko (Cedevita) Olimpija izgubi sem še vedno razočaran, a vseeno manj kakor nekdo z visokimi pričakovanji. Taka kot so biti prvi v skupini z ekipami, ki imajo več deset milijonski budget. Mi ga pač nimamo. Res, da je nekoliko večji kot prejšnja leta pa vseeno. Manjša pričakovnja prinesejo več veselja. To me je naučila kar Olimpija. Union, Petrol ali Cedevita.
Nova ekipa
In kot leta poprej, je ekipa spet čisto nova. Ostane jih nekaj par, pripelje se mnogo novih. Letos pa je zgodba dejansko drugačna. Blažič, Murič, Krampelj, Miller-McIntyre, Boatright, Hopkins, Simović in potem še Zirbes. Ekipa, ki bi morala nekaj narediti v ligi in pokalu. Trener Rimac, ki je že bil prvak lige ABA. To je dodaten plus. A tisti minus, ki ga imamo, je kemija. Čisto nova ekipa, z novim sponzorjem, novimi trenerji in igralci ne more od prve tekme igrati odlično. To pač ne gre, treba jim je dati čas in dali smo jim ga.
Ali kemija zdaj dela?
Rekel bi da ja. Igralci pravijo, da rabijo še mesec ali dva, ampak navijači vidimo, da je ekipa zmožna velikih stvari. Sicer slab začetek v Evropi, a odličen v ligi ABA. In odlično nadaljevanje v obeh tekmovanjih. Če smo zmagovali kot neuigrana ekipa, bomo zmagovali kot uigrana ekipa. Fantom je treba pokazati, da stojimo za njimi in se ne vklapljati samo takrat, ko izgubljajo. Tako ne gre, fan si vedno ali pa nisi nikoli.
Upanje v nadaljevanju
Še ta sezona se ni dobro začela, pa že vsak navijač upa, da bo ekipa ostala ista. Močno upam, da se to zgodi in se vrnemo še boljši. Za to sezono pa slovenski prvak ni čudež ampak dejansko pričakovanje. ABA liga? Dajte nam final four turnir in bomo najboljši navijači na svetu. Evropa? Ja no, nekaj sčarajte in se predstavite v dobri luči.
Dajmo zeleno(oranžno) beli!
Urednik portala Student.si
