Danes na svetu obstaja cel kup različnih športov. Imamo športe z žogo, ekipne športe, zimske športe in najnovejše, čeprav jim nekateri oporekajo, e-športe. Nekateri so stari več sto, če ne celo tisoč let, nekateri manj kot deset. Dokaj samoumevno potemtakem obstajajo tudi športi, v katerih se ne tekmuje več. Vzroki zato so lahko različni. Ali so bili preveč nevarni za tekmovalca ali gledalce ali pa so preprosto premalo popularni. Kateri so torej najbolj zanimivi športi, ki so izumrli?
Dirkanje z vozovi
Eden najbolj popularnih športov iz časov Antike, ki ga najdemo tudi v Homerjevi Ilijadi, danes ni več aktualen. Tekmovalce so v vozovih/kočijah vlekli konji. Najbolj znana primera tega športa najbrž izhajata iz filmov Ben-Hur in Gladiator. Gre za zelo nevaren šport, zato ne preseneča, da je med tekmovanji pogosto prišlo do resnih nesreč, poškodb ali celo smrti tekmovalcev in konjev. Vseeno so si s participacijo sužnji lahko izboljšali življenje, nevarnost pa je šport naredila toliko bolj gledljiv.
Jousting
Še ena zgodovinska športna disciplina, ki bo znana vsem ljubiteljem filma Vitezova usoda. Dva viteza se s kopji na konjih zapodita drug proti drugemu in tisti, ki ostane na konju, zmaga in osvoji roko princese. Popularnost športa se je dvignila v 15. stoletju, nato pa padla v 17. stoletju, ko so v popularnost prišli drugi manj nasilni športi.
Dirkanje na deski
Šport, populariziran v 20. stoletju v ZDA. Samo ime je varljivo. V resnici gre za dirkanje na motorjih, podlaga je v tem primeru iz lesa. Dirke so potekale na nagnjenih in okroglih progah. Glavni razlog za upad popularnosti je gotovo bilo veliko število smrti, saj motorji niso imeli zavor, hkrati so bili narejeni za najvišjo hitrost. Šport je izginil po veliki depresiji v 30. letih 20. stoletja.
Kampiranje
Ne, žal v preteklosti niso imeli športa, v katerem si tekmoval, kdo najbolje postavi šotor. V resnici je šlo za staro različico ameriškega nogometa ali rugbija. Šport naj bi se pojavil v 14. stoletju, igral pa se je ob nedeljah po koncu cerkvenih obredov. Igrali sta ga dve ekipi, ki sta imeli od 10 do 15 igralcev. V zrak so vrgli žogo, nato jo je morala ekipa ujeti in uspešno prenesti v gol nasprotne ekipe. Soigralci so svojega igralca z žogo morali ščititi. Ta šport torej ni toliko izumrl, kakor se je razvil, izboljšal in najpomembnejše spremenil ime.
Navmahija
Še en šport, ki sega v čase starih Rimljanov. Pri tem najverjetneje izrazito dragemu športu so gledalci v posebni areni, napolnjeni z vodo, lahko gledali ladijski obračun. Seveda so tekmovalci zopet bili sužnji, željni svobode. Igralo se je do smrti, saj pred bitkami nihče ni ponujal brezplačnih tečajev plavanja. Ta šport je bil zelo popularen v času Julija Cezarja, v njem naj bi »sodelovalo« več kot šest tisoč ljudi. Nevaren pa je bil tudi za gledalce, saj arena ni bila dovolj velika in je bila smrt pogosto prisotna tudi na tribunah.
Mahanje s palicam
Šport, ki izvira iz Indije in katerega osnovni cilj je bil razvoj moči in mobilnosti pri vojakih, je popularnost doživel v 19. stoletju. Kolonizacija je naredila svoje, saj so mahanje s palico že prej redno uporabljali v britanski vojski. Ko je ta šport prišel na Otok, je bil enako priljubljen med moškimi in ženskami. Od leta 1904 in do 1932 je bil prisoten celo na Olimpijskih igrah. Tekmovalci so v vsaki roki držali palico v obliki keglja in jih vrteli naokoli v zapletenih rutinah. Šlo je za mešanico žongliranja in ritmične gimnastike.
Metanje lisice
Žal, v tem primeru ne gre za prenesen pomen, kot ga poznamo pri streljanju glinastih golobov. Šport je bil izjemno priljubljen med najbolj bogatimi v 17. in 18. stoletju. Ujete lisice so spustili v areno, kjer sta jih čakala dva igralca, ki sta vsak na svoji strani držala dolgo zanko. Ko je lisica priletela mimo, sta jo poskušala vreči čim višje. Tisti, ki je lisico vrgel najvišje, je zmagal. Preživele lisice so na koncu ubili. Upajmo, da je katera imela steklino in mimogrede ugriznila koga izmed tekmovalcev.
Knattleikr
Nordijski šport, v katerem so uživali Vikingi in naj bi bil zelo podoben lakrosu. Igralci so s palicami poskušali zadeti leseno žogo in jo usmeriti v gol. Ker so bili Vikingi, so seveda spodbujali fizični stik. Nasprotni ekipi sta za vsako tekmo določili fiksni par nasprotnikov in zato si lahko na tekmi pokrival le enega igralca. Lahko si ga udaril s palico in ga spravil na tla, kjer si se z njim potem stepel. Doseganje zadetkov je bilo drugotnega pomena, tekme so lahko trajale tudi po cel dan.
Mezoameriška igra z žogo
Starodavni šport, ki so ga igrali v Mezoameriki, je vključeval igralce na dolgem in ozkem igrišču, ki so s svojimi boki poskušali preprečiti, da bi žoga padla na tla. Nekatere različice igre so omogočale uporabo drugih delov telesa. Igra je imela za Maje mitski in duhovni pomen, saj so velika kamnita igrišča pogosto bila osrednja točka v svetih središčih mest. Cilj je bil zadeti kroglo skozi enega od treh velikih kamnitih obročev, ki so bili postavljeni na obeh straneh igrišča, ne da bi uporabil roke. Krogle so imele premera od 10 do 30 centimetrov in bile težke do 3 kg. Če te je krogla zadela v glavo, si lahko umrl. Motivacije za zmago ni manjkalo, saj so poraženci bili žrtvovani bogovom. Za poraz si se na povratni tekmi tako težko maščeval.
Pankration
Eden prvih olimpijskih športov, ki se je pojavil že leta 648 pr. n. št.. Šlo je za mešanico boksa in borilnih veščin. Edina pravila so bila prepoved grizenja in potiskanja prstov v oči, nos in usta. V pokončnem pankrationu je bil poraženec prvi borec, ki se je trikrat dotaknil tal. Pri zemeljskem pankrationu se je boj nadaljeval do smrti ali dokler en nasprotnik ni priznal poraza. Šport je veljal za dokaz moči in tehnike ter je bil zelo cenjen, tekmovalci pa so v njem tekmovali goli in naoljeni. Kar ni presenetljivo, če veš, kakšen odnos je v Stari Grčiji veljal za idealnega.
Novinar
