Jadralno padalstvo pogosto povezujemo in menjamo s klasičnim padalstvom, iz katerega se je ta šport razvil pred nekaj več kot 30 leti, vendar danes s klasičnim padalstvom nima skoraj nič skupnega.
Bistvo klasičnega padalstva je prosti pad, po odprtju padala se počasi spuščamo do pristanka. Novodobna jadralna padala pa omogočajo izkoriščanje termičnih dviganj in premagovanje razdalj tudi čez 500 km, kar je trenutno rekordna znamka, dosežena lansko leto v Južni Afriki.
Zaradi svoje enostavnosti (padalo z opremo tehta od 5 do 25 kg, vse skupaj se pospravi v malo večji nahrbtnik) in letalne pestrosti po drugi strani je v svoji kratki zgodovini postalo daleč najbolj množičen in priljubljen letalski šport. Že takoj po vzletu uživamo v pristnem občutku letenja kot ptica – nobene kabine, nobenega hrupa, le piš vetra visoko nad tlemi. Z izkoriščanjem termičnih vzornikov se lahko dvignemo visoko pod oblake, od tam pa marskidaj na zanimivo in dolgo avanturo, ki se lahko konča tudi daleč od našega vzletišča. Če vidite ob cesti štoparja z večjim nahrbtnikom in nasmehom do ušes, je to verjetno jadralni padalec, ki se vrača domov. Danes se ponovno uveljavlja trend gorskega letenja, ki je prevladoval v prvih letih tega športa. Oprema takrat še ni omogočala daljših poletov, danes pa se uporabljajo ultra lahki materiali, tako da lahko celotno opremo pospravimo v malo večji nahrbtnik. Eno izmed najlepših doživetij je tudi nizko jadranje ob obalah na vetru, ki piha iz morja. Adrenalininski odvisneži pa se bodo mogoče “našli” v raznovrstnih akrobatskih manevrih, ki jih omogoča jadralno padalo.
Jadralno padalstvo je v veliki meri odvisno od vremena, poznavanje vremenskih razmer je bistveni element varnega letenja. Najboljši pogoji za letenje so poleti, pozimi se pogosto odpravimo čez ekvator in uživamo v čudovitih razgledih na pestro pokrajino povsod po svetu. V Sloveniji si zimo krajšamo na Primorskem, kjer je za razliko od ostale Evrope možno tudi jadranje v najhladnejših mesecih. Poleg Primorske zelo radi letimo iz različnih vzletišč po vsej Sloveniji, eno izmed najbolj priljubljenih je Krvavec. Posebno mesto na svetovnem zemljevidu jadralnega padalstva ima Posočje, ki se zaradi svoje naravne lepote in termičnih pogojev uvršča med kraje z najboljšimi pogoji na svetu.
Jadralna padala so razvrščena v več kategorij, od bolj zahtevnih tekmovalnih padal do zelo preprostih začetniških padal, ki so zelo stabilna in se brez posredovanja pilota rešijo iz vseh zahtevnih situacij. Poleg jadralnega padala potrebujemo še letalni sedež, rezervno padalo, čelado, radijsko postajo, pri koriščenju termičnih dviganj in navigaciji si pomagamo tudi z variometri in GPS-napravami.
Najhitrejša in najenostavnejša pot pod oblake je v tandemu z izkušenim jadralnim padalcem. Predhodno znanje ni potrebno, pri vzletu je potrebnih le nekaj korakov po pobočju vzletišča.
Nekoliko daljša pot je pot samostojnega šolanja, ki se začne na šolskem poligonu s poleti le nekaj metrov nad tlemi. Šolanje traja običajno 8 dni, tečajniki v tem času opravijo najmanj 30 poletov z višinsko razliko 50 m (vse pod budnim očesom inštruktorja), tečaj pa se zaključi s 3 “pravimi poleti” z višinsko razliko več kot 300 m.
Na tandemski polet ali na začetni tečaj jadralnega padalstva se lahko prijavite preko ŠOU ŠPORTA.
Še “opozorilo” Leonarda da Vincija: “Če si kdaj okusil leteti, boš vedno hodil z očmi obrnjenimi v nebo. Od tukaj si in tja se boš dolgo vračal.”
Gašper Prevc
