V zadnjem času vedno več privržencev pridobiva zlasti cestno kolesarjenje, vendar tudi gorsko ostaja zelo priljubljena oblika rekreacije, oblika potovanja in način za spoznavanje bližnje in daljnje okolice.
Kolesarjenje je v Sloveniji vedno bolj razširjen šport
Gorsko kolesarjenje, torej kolesarjenje izven urejenih poti, seveda zahteva nekaj vztrajnosti, fizične pripravljenosti (ki si jo seveda lahko pridobivamo prav na kolesu), predvsem pa veselja. Seveda je, dokaj logično, nujni pripomoček za gorsko kolesarjenje gorsko kolo, ki se nekoliko razlikuje od cestnega kolesa, in sicer predvsem po manjšem, širšem okvirju in širših gumah z globokim profilom. Nujna je še ustrezna varnostna oprema, vsaj kakovostna kolesarska čelada. Glede primerne obleke že ni več določenih pravil; splača se kupiti kakovostna kolesarska oblačila, ki naj bodo v hladnejših mesecih večslojna, zelo prav pa (zlasti pri spustih, kjer nam je tudi v toplejših mesecih lahko precej mrzlo) pride tudi kolesarska vetrovka. Za krajše podvige zadostuje, da s seboj vzamemo vodo, za daljše pa zelo prav pridejo izotonični napitki, saj ob izgubi mineralnih snovi telo ne more vsrkati dovolj tekočine. Ne pozabimo na nekaj prigrizkov, na primer v obliki frutabel ali energijskih ploščic. S seboj velja vzeti tudi manjši komplet za prvo pomoč.
Ko se lotimo gorskega kolesarjenja, je zaradi specifike terena in oddaljenosti od najbližje pomoči koristno, da se seznanimo z osnovami popravljanja kolesa. Tako je dobro, da imamo pri kolesarjenju s seboj vsaj rezervno zračnico (krpanje zna biti precej zamudno, pogosto tudi težavno in neučinkovito), pribor za menjavo gum in tlačilko.
Glede gorskega kolesarjenja ni nepomemben tudi pravni vidik, torej ureditev o tem, kje je vožnja s gorskim kolesom dovoljena. Donedavno je bila skladno z Uredbo o prepovedi vožnje vožnja (tudi s kolesom) v naravnem okolju dejansko prepovedana. Zdaj to področje k sreči ureja (zlasti) leta 2014 spremenjeni Zakon o ohranjanju narave. V skladu z njim in področno zakonodajo je kolesarjenje dovoljeno po gozdnih poteh, utrjenih poteh (če temu ne nasprotujejo lastniki ali upravljavci poti), po nekaterih gozdnih vlakah in planinskih poteh (v obeh primerih le, če je posebej označena) in v okviru javne prireditve.
Kolesarske poti in druženje
Gorsko kolesarstvo seveda lahko predstavlja tudi prijetno obliko druženja – krasno se je s prijatelji domeniti za skupen kolesarski potep, na koncu pa se ustaviti in malo pomodrovati v kakšnem višje ležečem gostinskem obratu. Ravno zato se sorodne duše povezujejo tudi v kolesarska društva, ki organizirajo skupne izlete, tudi na daljše razdalje in v tujini. V Sloveniji tako deluje okrog 25 kolesarskih klubov, specializiranih za gorsko kolesarjenje.
