Karantena je marsikomu dala motivacijo za gibanje, še posebej priljubljena je postala hoja v hribe, kar je seveda super. Potrebno pa se je zavedati nekaj osnovnih »pravil«, da pridemo celi gor in ohranjamo hribovsko kulturo. To so hribi za začetnike.
Ja, imej primerno opremo
S sabo vedno imej nahrbtnik, ne pozabi vode, česa za pod zob, robčkov, obližev, dodatne majice … Opremo prilagodi temu, kar misliš, da potrebuješ, predvsem pa jo prilagodi poti. Mogoče boš potreboval dodatna oblačila, kapo, rokavice in palice. Za plezanje in nevarnejše odseke pa s sabo vzemi tudi čelado.
Ne uničuj narave
V hribe gremo zato, da gremo v naravo, zato je ne uničuj. Hodi po markiranih poteh, ne trgaj rož in ne puščaj smeti. Vse, kar neseš v hribe gor, prinesi tudi dol. Na poti ni lepo videti odvrženih plastenk in ovitkov čokoladic, zelo lahko pa jih je pospraviti v nahrbtnik.
Ja, preveri vreme
Če pada dež, je hoja v hrib (in z njih) takoj težja. Kamni drsijo in povsod nastane blato, ki tudi drsi, zato hitro pride do padcev. Pazi tudi na vroče sončne dni, saj na bolj odprtih delih, kjer ni zaščite gozda, močno pripeka. V takem primeru je pametno štartati zgodaj zjutraj, s sabo imeti veliko vode in sončno kremo.
Ne hodi sam
Že na splošno v hribe ni priporočljivo iti sam, na začetku to velja še dvojno. Z malo izkušenj se lahko hitro izgubiš ali celo poškoduješ. Ko imaš nekoga s sabo, se že takoj počutiš bolj varnega, pa še služi kot motivacija ? Šele ko pot res dobro poznaš in si samozavesten, greš lahko sam (pa še to ni slabo, da komu poveš, kam greš, po kateri poti in kdaj približno boš nazaj).
Ja, oceni svoje fizične sposobnosti
Na hrib lahko pride kdorkoli, če je le dovolj trmast. To pa še ne pomeni, da je vsak primeren za ta hrib. Počasi nabiraj kondicijo, stopnjuj višino in težavnost hribov, vprašaj bolj izkušene ljudi in bodi realen. Zahtevnejši vzponi so ti lahko cilj, a bodi potrpežljiv.
Ne bodi aroganten
V hribih srečaš veliko ljudi, zato se moraš biti pripravljen kdaj umakniti in zahvalit. Ljudje velikokrat pozdravijo in kaj vprašajo, zato bodi prijazen in spoštljiv. Če te take stvari motijo, se bolj popularnih hribov ogibaj vsaj med vikendi ali pa štartaj zelo zgodaj.
Ja, glej markacije
Če hodiš po markirani poti in ugotoviš, da že nekaj časa nisi videl markacije, se obrni. Velikokrat nam slovenska kmečka pamet pove, da naj gremo naprej, da bo že ena markacija kje, da mi pa že nismo zgrešili. Tako razmišljanje vodi na nevarna pota, do izgubljenih ljudi in nesreč. Vedno se vrni nazaj do prejšnje markacije in poglej, kam te pelje prava pot. Da do tega sploh ne pride, pa si oglej opis poti na hribi.net, si ga shrani ali sprintaj.
Ne hodi ponoči
Podobno kot ne hodi sam, tudi tu velja, da vse pride z izkušnjami. Ko si nesiguren v svoj korak podnevi, ni pametno, da se preizkušaš v nočnih podvigih. Že en napačen korak lahko vodi do zvitega gležnja, ki pa je še večja nadloga ponoči. Šele ko si samozavesten, poznaš pot, imaš nekoga s sabo, lahko razmišljaš o nočnih turah.
Ja, primerno se obuj
O opremi sem že govorila, a obutev si zasluži svojo točko. Prevečkrat se ljudje v hribe odpravljajo v navadnih teniskah brez profila. Tako kot verjameš v svoje sposobnosti, moraš tudi v svoje čevlje. Ne potrebuješ vedno ogromnih, težkih gojzarjev, trgovine ponujajo ogromno gorskih čevljev, ki so nižji in lažji, a še vedno primerni za varen vzpon.
Ne prinesi celotne hiše
Oprema je pomembna, a velikokrat se ljudje v hribe odpravljajo s preveč opreme. Ogromen nahrbtnik ti doda težo in če ga nisi vajen, izgubiš stabilnost, najhuje pa je, da potem polovice stvari na vrhu ne potrebuješ. S sabo imej vedno osnovne stvari, a prepričana sem, da ti bo brez kamere, treh majic, dveh jopic in gorilnika uspelo.
Saj veš, v naravo z glavo?
Novinar
