Spolno prenosljive bolezni lahko »doletijo« vsakega, ki ima spolne odnose, ne glede na starost, spolno usmerjenost, spol ali državo, kjer živi. Bolezni se predvsem širijo med mladimi, ki želijo »poskusiti« čim več novih stvari. Dobra novica je, da se večino spolnih bolezni da ozdraviti, slaba pa, da nekatere ostanejo s tabo celo življenje. Spolne okužbe lahko povzročita ali bakterija ali virus, zato so tudi bolezenski znaki pri vsaki bolezni drugačni.
Bakterijske spolno prenosljive okužbe
Prenašajo se preko krvi in telesnih tekočin (slina, izločki). Bakterijske spolno prenosljive okužbe lahko pozdravimo z antibiotiki.
Gonoreja: bakterijo lahko zaslediš v sečnici, katere vnetje se kaže z gnojnim, rumenkastim izcedkom in pekočim uriniranjem. Včasih se pojavita tudi povišana temperatura in vnetje sluznice danke. Pri ženskah se okužba lahko razširi na jajcevode in jajčnike, kar lahko povzroči neplodnost.
Sifilis: Prepoznaš ga po neboleči razjedi na vstopnem mestu, kmalu po tem se razvijejo ne boleči izpuščaji po dlaneh in podplatih. Če sifilisa ne pozdraviš hitro, lahko pride do okvare osrednjega živčevja.
Klamidija: Pri klamidiji bolezenskih znakov ni, zato jo je težje odkriti. Če se ne zdravi, lahko pride do neplodnosti ali zunajmaternične nosečnosti. Prisotnost bakterije, ki povzroča klamidijo, lahko preveriš tako, da obiščeš zdravnika, ta pa ti vzame bris sečnice, zadosti pa je že pregled urina.
Virusne spolno prenosljive okužbe
Prenašajo se s spolnimi stiki in telesnimi tekočinami. Za večino virusnih spolnih okužb zdravil ni.
HPV: Okužba s humani virusi papiloma (HPV) je najpogostejša spolno prenosljiva bolezen. Okužiš se lahko z nizkorizičnim HPV-jem, ki povzroča nastanek anogenitalnih bradavic, in z visokorizičnom HPV-jem, ki lahko povzroči rakave spremembe spolovila. HPV virus je podoben kot klamidija, bolezenskih znakov ni, zato ga je težko odkriti, razen če se testiraš pri zdravniku. Za virus ni zdravila.
HIV: Za ta virus si zagotovo že slišal, saj je prizadel tudi veliko znanih osebnosti, med njimi tudi Freddija Mercuryja in Charlieja Sheena. Prvi simptomi HIV-a so podobni gripi, nato pa lahko sledijo leta brez težav. Ko se virus razvije, so obolenja različna. Lahko se pojavi pljučnica, rak, okvara živčevja, popolna shujšanost in demenca. Pri nezdravljenju HIV-a se aids običajno razvije približno 10 let po okužbi. Aids je smrtna bolezen, cepiva proti njemu ni, obstajajo pa zdravila, ki ti ohranjajo imunski sistem, vendar jih moraš jemati celo življenje. Prisotnost virusa HIV se lahko ugotovi s krvjo.
Genitalni herpes: Povzroča rane in razjede na spolovilu. Prepoznamo ga po rdečkasti koži in mehurčkih, ki se spremenijo v rane. Zdravila ni, prisotnost pa ugotovijo, če ti vzamejo kri.
Hepatitisi: najnevarnejši je hepatitis C, kjer lahko pride do krvavitev pri obeh partnerjih. Pri kronični obliki so posledice hujše, privede lahko do raka jeter. Cepljenje proti hepatitisu C ni mogoče, lahko pa se zdravimo.
Preden se podaš v spolne stike z neznancem, poskrbi za ustrezno zaščito. Če pa nisi prepričan, ali je vse v redu, pa se za preventivo lahko anonimno testiraš za vse spolno prenosljive okužbe. Za virus HPV se lahko samoplačniško testiraš pri ginekologih, za druge bakterijske in virusne okužbe pa se lahko testiraš na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in pri samoplačniških dermatologih.
Novinar
