Danes, prvega decembra, obeležujemo dan boja proti aidsu. Ta dan vsakoletno spremlja simbol rdeče pentlje, ki osvešča o bolezni, hkrati pa izraža podporo okuženim z virusom HIV.
Prvi december je z rdečimi pentljami obarvan že 32. leto, leta 1988 ga je razglasila Svetovna zdravstvena organizacija. Običajno so v znamenju ozaveščanja o bolezni potekala brezplačna testiranja, na ulici smo lahko prejeli razne brošure, tudi kondome, letos pa se bomo na okužene spominjali in se o bolezni informirali, zaradi zaščitnih ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19, vsak zase.
Kaj sploh je aids, kako se prenaša, kako ga zdravimo? Je epidemija koronavirusa vplivala na zdravljenja in testiranja? Kakšne so številke okuženih? ⬇️
Problematika bolezni je še danes izredno velika, cepiva še ni.
Aids ali HIV?
Pogosto se zgodi, da kratici mešamo in morda niti ne vemo, o čem točno govorimo. AIDS je kratica, ki opisuje sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (ang. Acqired Immuno Deficiency Syndrome). Je spekter bolezenskih stanj, povzroči pa ga okužba z virusom HIV (virus humane imunske pomanjkljivosti).
Pri aidsu gre dejansko za poimenovanje stanja telesa, ki se ne more več braniti pred okužbami, saj ima uničen obrambni sistem. Če je zdravljen, je danes kronična, vseživljenjska bolezen. Če se ne zdravimo, virus HIV poškoduje in uniči imunski sistem, s tem pa odpira vrata različnim drugim okužbam, ki bi jih zdrav imunski sistem preprečil. Brez zdravljenja sicer lahko traja tudi nekaj let preden se iz okužbe s HIV-om razvije aids.
Kako se virus HIV prenaša?
Do okužbe z virusom HIV lahko pride, če virus vstopi v človeško telo z okuženo krvjo, semensko tekočino ali vaginalnim in rektalnim izločkom. To se lahko zgodi na naslednje načine:
- s spolnim odnosom,
- s krvno transfuzijo,
- z uporabljanjem istih igel (pri uporabljanju drog),
- med nosečnostjo, porodom in dojenjem (matere lahko prenesejo virus na plod, na otroka pa med rojstvom ali po rojstvu).
Še ena pomembna informacija – kako se virus NE PRENAŠA? Mnogi so prepričani, da se morajo okuženih ogibati na kilometer zračne razdalje, a to ni res, povzroča pa tudi občutke izključenosti okuženih iz družbe.
Virus HIV se ne prenaša z običajnim stikom z okuženo osebo. To pomeni, da zgolj s rokovanjem, objemanjem z okuženo osebo virusa ne moremo dobiti. Prav tako se virus HIV ne prenaša preko zraka, vode ali pikov insektov.
Kako lahko preprečim okužbo?
Okužbo lahko preprečimo z varnim spolnim vedenjem: s pravilno uporabo kondoma in z dobrim poznavanjem partnerja/partnerjev.
Pri injiciranju nedovoljenih drog je potrebna individualna uporaba igel, pri tetoviranju, prebadanju ali akupunkturi pa morajo biti inštrumenti vedno pravilno sterilizirani.
Vsakih 100 sekund okužen nov otrok
Poti do popolne ozdravitve bolezni danes še ne poznamo, razvoj bolezni lahko le upočasnimo, tudi preprečimo nadaljnji razvoj, z opravljanjem rednih pregledov, samooskrbo, jemanjem zdravil.
Prav to je razlog za zmanjšanje števila smrtnih žrtev bolezni v razvitih državah. V nekaterih državah pa zdravljenje številnim še vedno ni omogočeno. Lansko leto, 2019, je imela na primer zgolj polovica otrok po vsem svetu dostop do življenjsko pomembnega zdravljenja. Zaradi aidsa je lani tako umrlo kar 110.000 otrok.
Unicef je v najnovejšem poročilu za javnost še opozoril, da se je v lanskem letu z virusom HIV kar vsakih 100 sekund okužil otrok ali mladostnik, mlajši od 20 let. Tako se je skupno število otrok, ki živijo s HIV, povzpelo na kar 2,8 milijona.
Vpliv covida-19: manj zdravljenja, manj testiranja
Še večji problem pri zdravljenju in odkrivanju okužb je povezan s pandemijo novega koronavirusa, sporoča izvršna direktorica UNICEF-a Henrietta Fore. »Medtem ko je svet usmerjen v zajezitev pandemije koronavirusa, več sto tisoč otrok še naprej trpi zaradi epidemije HIV. Cepivo proti HIV še ne obstaja. Okužbe med otroki naraščajo zaskrbljujoče hitro in otroci še vedno umirajo zaradi aidsa.«
V nedavni raziskavi Unicefaa med 29 prednostnimi državami za programe HIV jih je ena tretjina odgovorila, da je pokritost s zdravstvenimi storitvami za otroke, mladostnike in ženske, okužene s HIV ali z večjim tveganjem za okužbo, nižja za najmanj 10 % v primerjavi z obdobjem pred pandemijo.
V času najhujših omejevalnih ukrepov zaradi pandemije – aprila in maja – sta se zdravljenje otrok s HIV in testiranje v nekaterih državah zmanjšala za 50 do 70 odstotkov, začetek zdravljenja se je zmanjšal za 25 do 50 odstotkov.
Čeprav je sproščanje omejevalnih ukrepov in osredotočanje na podporo otrokom in nosečnicam v zadnjih mesecih prispevalo k vnovičnemu zagonu zdravstvenih storitev, izzivi ostajajo, svet pa je še daleč od doseganja globalnih ciljev s področja okužbe otrok s HIV za leto 2020, sporočajo z Unicefa.
Kaj lahko naredim sam?
Nič posebnega, razen tega, da se vedeš tako, da preprečiš svojo možnost okužbe s HIV-om (opisano zgoraj), se informiraš o nevarnosti bolezni in morda ozavestiš še koga, ki je premalo previden ali o bolezni ne ve dovolj.
Novinar
