Tega čudovitega popoldneva se odločim, da grem v park in tam naredim nekaj vaj za moč. Vreme je čudovito, brez oblačka na nebu s poletnimi temperaturami. Oblečem svojo najljubšo Nike rdečo trenirko in obujem bele Nike športne superge. Do parka, za ogrevanje, tečem in se ustavim ob vodnjaku. Okrog mene je polno borovcev in sklenem, da zasedem eno od drevesnih senc. Še sreča, da sem dobil senco, saj drugače bi se skuril na tem žgočem soncu. Peklensko je vroče. Najprej naredim nekaj sklec, ko priteče mimo mala punca, skodranih rjavih las.
Oblečeno ima belo majico brez rokavov, roza dolge pajkice in obute bele športne superge. In glej jo, zasede senco borovca nasproti mene. Nemorem biti več zbran pri svoji vadbi, pogled mi kar naprej zahaja k njej, ona pa se še zmeni ne zame. Dela počepe z elastiko in ostale vaje za spodnji del telesa, jaz pa po sklecih mislim le še nanjo. To je ena izmed najlepših žensk, kar sem jih videl – okrogel obraz, male ustnice in mali nos, športna postava, male prsi in top zadnjica. Srce mi igra.
Odločim se, da bom naredil korak naprej in jo spoznal. Grem do nje in jo vprašam: »Hej, je tvoj oče terorist?« Ona mi odgovori: »Kako prosim?« Jaz pa nadaljujem: »Ker si taka bomba!« Malo prisiljeno se mi nasmeje in reče: »No, pa saj tudi ti nisi slab« in mi pomežikne. Ne vem, ali je moj pick-up line dejansko uspel ali me le vrti okrog svojega prsta. Predstaviva se drug drugemu in se začneva pogovarjati. Imava namreč kar nekaj skupnega, na primer, oba se ukvarjava s športom. Jaz z rokometom, ona z gimnastiko. Čas teče hitro naprej in naprej in kar naenkrat pogleda na uro in reče: »Joj, koliko je ura! Oprosti, vendar moram it. Lepo te je bilo spoznati!« in odteče skozi borovce proti cesti. Zavpijem za njo, da je bilo tudi njo lepo spoznati, nakar se spomnim, da sem jo pozabil vprašati za telefonsko številko ali pa za Instagram.
V trenutku se odločim, da stečem za njo. Kar hitra je ta punca, moram reči. Sledim ji na glavno cesto, mimo občine, čez most čez reko, mimo cerkve, v podhod in po stopnicah do bloka, kjer se ustavi po kakšnem kilometru. Ves zadihan ji rečem: »Hej, pozabil sem te vprašati za telefonsko številko.« Videti je malo zbegana, vendar mi jo da. Vprašam jo, če se vidiva jutri in reče mi, naj jo pokličem. Ona gre v blok, ko naenkrat pride nazaj skozi vrata in me vpraša, če bi bil tako prijazen in ji samo pomagal nesti drva iz kleti v stanovanje. Seveda sem za in odpelje me v klet. Vanjo vodijo strme stopnice brez luči. V kleti prižgem luč in sklenem, da jo poljubim. Rečem ji: »Joj, oprosti. Malo me je zaneslo.«
Ona se obesi name in me začne poljubljati. Njen poljub je moker in dober. Že doglo se ni nihče tako z mano poljubljal. Primem jo za zadnji del stegen in jo odložim na leseno mizo v kleti. Najprej mi sleče mokro majico in vprašam jo, če ni možno, da bi kdo prišel. Odvrne mi, naj bom tiho. Ob tej uri ni nikoli nobenega. »Res sem potrebna in hočem te v sebi.« Srce mi na veliko razbija. Počutim se kot v sedmih nebesih. Pustil sem, da mi do konca sleče majico in nato jo slečem še jaz njej. Oblečen ima bel športni moderc in ima tako trde bradavičke, da jih vidim skozenj. Slečem ji še moderc in ji z jezikom začnem lizati male bradavičke. Prime me za moje črne lase in zavzdihne, nakar mi sleče hlače in mi prične drkat penis. »Kakšen dober občutek in kako nežne roke«, si mislim. Z roko ji sežem pod roza pajkice in ji jo začnem božat. Mokra je, kot da bi se ravno oprhala. Zdaj vzdihuje še bolj kot prej. Za trenutek pomislim, kaj pa, če kdo pride v to ozko črno klet. Vendar, ko še enkrat vidim pred sabo ta lep obraz – najlepši obraz na celem svetu – in njene male joške, na to pozabim. Rečem si, zdaj boš videla, kaj premore ta moja moškost. Spet jo primem za njena mrzla stegna in dam z mize in jo celo slečem ter jo obrnem. Ko dam svoj penis vanjo, potiho zavzdihne. Najprej greva počasi, saj nevem, kako ji paše. Potem pa dam v drugo prestavo. Vpije kot zmešana in vzdihuje: »Ja, ja, daj me še!« Kako je to dober občutek. Trudim se, da mi ne pride, nočem, da mi pride. Razmišljam o nečem drugem, vendar kako le, če ona vpije tako naglas, da se prav malo bojim, da naju kdo zasači.
Potem pa slišim: Drin, drin, drin, drin! Moja budilka in konec mojih lepih sanj. Ugasnem jo in jezno razmišljam: »Kako žive sanje! Še naprej moram biti zaprt v svoji sobi, do konca karantene, brez seksa.«
