Vprašaj kogarkoli z bratom ali sestro, ali imajo starši najljubšega otroka, in verjetno ti bo odgovoril pritrdilno. Nova raziskava je potrdila, kar prvorojenci po vsem svetu že vedo. Po rezultatih sodeč so starši – pogosto nezavedno – bolj naklonjeni mlajšim sorojencem in hčerkam.
Starši so bolj popustljivi do najmlajših in do hčerk
Raziskavo je izvedla znanstvena ekipa Univerze Brigham Young s profesorjem Alexom Jensenom na čelu. Rezultati so pokazali, da so starši bolj naklonjeni mlajšim izmed otrok, medtem ko so starejši bolj samostojni.
»Ugotovitve te raziskave vam lahko pomagajo prepoznati morebitne vzorce v lastni družini,« pravi Jensen. »Ko se starši tega zavedajo, lahko uvedejo manjše spremembe, ki bodo koristne za vse.«
Raziskava je prav tako pokazala, da so starši malenkost bolj kot sinovom naklonjeni hčerkam. Pristranskost so opazili starši sami – otroci je niso zaznali.
Vlogo igra tudi osebnost otrok
Otrokom, ki so bolj ubogljivi in odgovorni, so starši bolj naklonjeni, ne glede na spol.
»Večina staršev je verjetno bolj povezana z enim od otrok, najsi bo to zaradi osebnosti, vrstnega reda rojstva, spola ali drugih stvari, kot so skupni interesi,« pravi Jensen. »Pri sebi bodite pozorni na te vzorce. Opazujte, kako se otroci odzivajo na dejanja, ki bi jih lahko dojeli kot favoritizem.«
Jensen pri tem poudarja, da tovrstne dinamike vplivajo na splošno počutje in niso le jabolko spora pri sorojencih. Sklicuje se na druge raziskave, pri katerih je sodeloval. Pokazale so namreč, da je pri otrocih, ki se počutijo manj ljubljene, pričakovati slabše mentalno zdravje in problematično vedenje v šoli ali doma.
»Pozorni bodite na stvari, ki se zdijo krivične. Otroci bodo povedali, ko se jim kaj zdi nepravično. Ko to storijo, jim prisluhnite,« razlaga Jensen. »Lahko da je pomanjkljivo njihovo razumevanje ali vidik, možno pa je, da morate nekoliko prilagoditi vzgojo. Važno je, da ste odprti za spremembe.«
V raziskavi je sodelovalo več kot 19 tisoč posameznikov
Jensen in kolegi so prečesali informacije več kot 19 tisoč udeležencev iz objavljenih in neobjavljenih virov. Rezultati nudijo široko sliko manifestacij preferenc staršev in njihovega dolgoročnega vpliva na otroke.
»Včasih starše tako skrbi, da bi z otroki ravnali enako, da spregledajo individualne potrebe,« je pripomnil Jensen. »Ne predlagamo, da se starši počutijo krive; ta raziskava naj bi služila kot spodbuda, da izboljšajo, kar lahko, brez ekstremov.«
Jensen upa, da bo raziskava načela širšo debato o družinskih dinamikah, ki jih občutimo, a o njih ne razpravljamo. Favoritizem, naj je nameren ali ne, lahko oblikuje odnose med sorojenci in vpliva na počutje posameznikov. Če starši te vzorce prepoznajo, lažje krepijo družinske vezi.
»Najboljši so preprosti odgovori. S sabo in z otroki bodite potrpežljivi,« sklene Jensen. »Skupaj preživljajte čas. Skupaj počnite tisto, kar radi počnete. Skupaj počnite tisto, kar radi počnejo otroci. Skupaj delajte, pomagajte drugim, se versko udejstvujte. Za odnose je potreben čas in skupno preživljanje časa bo prineslo pozitivne rezultate.«
Novinar
