Sploh ne razumem faksov, kaj šele študentov, ki lahko celo leto delajo preko servisa, poleti pa pesek na Pagu, surfanje na Bolu ali še kje južneje, potovanje na Kubo, Dominikansko republiko, Panamo in še kam.
Kaj sem jaz res edina pridna študentka, ki sem na večini predavanj, na prvih izpitnih rokih ter vse in še več, le zato, da bom poleti delala in si prislužila tistih nekaj deset tisočakov. Kot zgleda, ja!
Zaradi turistične sezone se mi je ponudila priložnost in začela sem delati že junija. Ja, posledično to pomeni, da mi je za september ostal en izpit. Mora, celo poletje veš, da te nekaj še čaka, nekaj… Seveda je na našem faksu potrebno narediti vse izpite. Neverjetno, koliko študentov je v naselju in koliko obveznosti jim je ostalo za september. Skoraj večina mojih prijateljev.
Kava je bilo tisto, kar sem v tistem trenutku potrebovala. Prisedla sta še dva sošolca, da ne naštevam! Kje si bila med počitnicami? Kako si se imela? Z zaigranim nasmeškom sem pocukrano izjavila, da sem ful uživala v počitniškem delu ter, da sem spoznala mnogo zanimivih ljudi.”Bull shit,” sem si mislila. “Gremo na biljard!” Vsi trije smo se spogledali, tu ni bilo kaj za razmišljati. “Kaj pa če bi šli na bowling?” sem kolebajoče povprašala že med vrati. “Ja, to,” je završalo od navdušenja. “Ampak, jaz še nikoli nisem,” sem zaskrbljujoče izdihnila. “Pa kaj potem, saj sem tudi jaz bil v soboto prvič.”
Kaki luškani čevlji, kot v kolekciji, komplet s kroglami in stezo, res stilsko. Kljub strokovnim inštrukcijam se je moj met končal popolnoma nenevarno za strumne keglje na drugi strani steze. Saj ni važno, glavno, da nam je fajn. Povsem druga zgodba pa se je odvijala na sosednji progi. Štirje fantje so, čeprav so se “žirafe” športno praznile, odlično zadevali.
Spet sem bila jaz na vrsti in tokrat mi je v dveh metih uspelo sklatiti kar devet kegljev. Zraven pohval pri naši mizi me je presenetil tudi aplavz sosednje mize. Vstal je, se nasmehnil in že iskal kroglo za naslednji met. Z očmi sem ga spremljala, vsak centimeter, vsako potezo, eleganten met, kegljaška poza ter košnja med keglji. Vrnila sem aplavz in najini pogledi so se srečali. Moja soigralca sta bila tako zaposlena s poskusi in eksperimenti, kako vreči kroglo, da sploh nista opazila, da sem bila z mislimi povsem drugje.
Široka ramena mitološkega hrbta so se nadaljevala v mišičasto roko in spretne prste, ki so vsakič znova objeli kroglo in poiskali ustrezne luknje. Spretno jo je dvignil, se še enkrat ozrl in “strike” tudi tokrat ni izostal. Kot na umetniški fotografiji sem videla samo naju, vse ostalo je bila megla. Ozračje je postalo nasičeno in moje misli so se zmeraj bolj oddaljevale od zloščenih stez in padajočih kegljev. “Naj že stori nekaj!” je kričalo iz mene. Po zadnjem metu, ko je mizo napolnila še ena žirafa, je zapustil družbo. Kot duh iz Aladinove svetilke sem mu sledila ter se zavedla šele, ko me je tesno prislonil ob zid v zaprtem prostoru ter me začel nekontrolirano poljubljati ter gristi po vratu, po ramah, po, po,… Zaprla sem oči in se predajala nepopisnim občutkom. Počutila sem se kot šumeča tabletka, ki se v kozarcu bori z vodo v obilici šumov in mehurčkov. Dvignil je majčko ter osvobodil moje velike, a napete joške. Občutek omame se je nadaljeval. Če bi za stanje pred nekaj sekundami lahko rekla, da sem ga nadzorovala, tega trenutno nikakor ne bi mogla več trditi. Padla sem na kolena in gumb za gumbom osvobajala njegovo moškost. Bilo mi je vseeno, bila sem groba, bila sem globoka, bila sem nežna, bila sem strastna. Njegovo ječanje je polnilo temen prostor in razplamtevalo plamen v meni. Kot nemočna zebra sem se predala njegovim krempljem in ponosu, ki je sprva nežno, potem pa zmeraj bolj brutalno prodiral vame ter mi mešal meje užitka in bolečine. Bil je hiter, valovi orgazma so prihajali v sekundnih presledkih. Ni mi bilo dovolj, hotela sem več, stisnila sem krepko ritko, ga začela divje poljubljati ter mu šepetati na uho. Temu se moški enostavno ne morejo upreti, znova je bil z mano, tokrat je bil bolj strasten, globok, gibi so bili usklajeni, skupen tempo je bil neizogiben. Spolzka bowling steza se je bližala Olimpu, neugasljivi ogenj se je bohotil in prihajal zmeraj bližje, kaplje potu so naju spajale. Kot neustavljiva krogla sem se bližala vrhuncu in…Strike. Končala sem v krču in ječanju, valovi ugodja pa so mi mazali sliko. Brez besed sem ga še enkrat objela ter pogledala v tla. “Hvala ti.” Prst mi je prislonil k ustnicam ter me še enkrat poljubil.
“Povsod sva te iskala, kje si pa bila?” je bilo čutiti zaskrbljenost v besedah prijateljev, ki sta samo čudno gledala, ko sem ju pri šanku potrepljala po rami.
Upam, da mi ni pisalo v očeh.
