Upadajoča linija las, popolna izguba las s temena in na koncu klasičen vzorec plešavosti v obliki podkve. Prejšnje raziskave moškega vzorca izpadanja las so vključevale številne običajne genetske različice. Genetiki iz Univerzitetne bolnišnice v Bonnu (UKB) in transdisciplinarne raziskovalne enote Življenje in zdravje Univerze v Bonnu so zdaj izvedli sistematično raziskavo o obsegu, v katerem lahko redke genetske različice prav tako prispevajo k tej motnji. V ta namen so analizirali genetske sekvence 72.469 moških udeležencev projekta UK Biobank. Analize so identificirale pet pomembno povezanih genov in dodatno potrdile gene, vpletene v prejšnje raziskave.
Zakaj izpadajo lasje po moškem vzorcu?
Izpadanje las po moškem vzorcu je najpogostejša oblika izpadanja las pri moških in je v veliki meri posledica dednih dejavnikov. Trenutne možnosti zdravljenja in napovedovanje tveganja so neoptimalne, zato so potrebne raziskave genetske podlage bolezni.
Do danes so se študije po vsem svetu osredotočale predvsem na običajne genetske variante in so vključevale več kot 350 genetskih lokusov, zlasti gen za androgenski receptor, ki se nahaja na kromosomu X, podedovanem po materi. V nasprotju s tem se tradicionalno domneva, da je prispevek redkih genetskih variant k temu običajnemu stanju nizek. Vendar pa ni bilo sistematičnih analiz redkih variant.
»Takšne analize so bolj zahtevne, saj zahtevajo velike kohorte, genetska zaporedja pa je treba zajeti bazo za bazo, npr. s sekvenciranjem genoma ali eksoma prizadetih posameznikov,« je pojasnila prva avtorica prispevka Sabrina Henne, ki je doktorska študentka na Inštitutu za Humana genetika na UKB in Univerzi v Bonnu. Statistični izziv je v dejstvu, da lahko te redke genetske različice nosi zelo malo ali celo en sam posameznik.
»Zato uporabljamo analize na podlagi genov, ki najprej zrušijo različice na podlagi genov, v katerih se nahajajo,« je pojasnila avtorica dr. Stefanie Heilmann-Heimbach, ki je vodja raziskovalne skupine na Inštitutu za humano genetiko na UKB na Univerzi v Bonnu. Med drugimi metodami so raziskovalci iz Bonna uporabili vrsto testa asociacije jedra zaporedja (SKAT), ki je priljubljena metoda za odkrivanje povezav z redkimi različicami, kot tudi GenRisk, ki je metoda, razvita na Inštitutu za genomsko statistiko in bioinformatiko (IGSB) na UKB in Univerzi v Bonnu.
Možna pomembnost redkih variant pri izpadanju las po moškem vzorcu
Raziskava je vključevala analizo genetskih zaporedij 72.469 moških udeležencev britanske Biobank. Znotraj tega obsežnega nabora podatkov so bonski genetiki skupaj z raziskovalci iz IGSB in Centra za humano genetiko Univerzitetne bolnišnice Marburg pregledali redke genske različice, ki se pojavljajo pri manj kot enem odstotku populacije. Z uporabo sodobnih bioinformacijskih in statističnih metod so našli povezave med izpadanjem las po moškem vzorcu in redkimi genetskimi različicami v naslednjih petih genih: EDA2R, WNT10A, HEPH, CEPT1 in EIF3F.
Pred analizami sta EDA2R in WNT10A že veljala za kandidatne gene, kot na podlagi prejšnjih analiz skupnih variant. »Naša študija zagotavlja nadaljnje dokaze, da imata ta dva gena pomembno vlogo in da se to dogaja prek običajnih in redkih variant,« je pojasnila dr. Stefanie Heilmann-Heimbach.
HEPH nikoli ni bil obravnavan kot kandidatni gen
Podobno se HEPH nahaja v genetski regiji, ki je že bila vpletena v običajne različice, in sicer EDA2R/androgenski receptor, ki je regija, ki je v preteklih študijah povezav dosledno kazala najmočnejšo povezavo z izpadanjem las po moškem vzorcu. »Vendar sam HEPH nikoli ni bil obravnavan kot kandidatni gen. Naša študija kaže, da lahko igra tudi vlogo,« je pojasnila Sabrina Henne. »Gena CEPT1 in EIF3F se nahajata v genetskih regijah, ki še niso bile povezane z izpadanjem las po moškem vzorcu. Gre torej za povsem nove kandidatne gene in domnevamo, da redke različice teh genov prispevajo k genetski nagnjenosti. HEPH, CEPT1 in EIF3F predstavljajo zelo verjetne nove kandidatne gene glede na njihovo prej opisano vlogo pri razvoju in rasti las.«
Poleg tega rezultati študije kažejo, da lahko geni, za katere je znano, da povzročajo redke dedne bolezni, ki prizadenejo kožo in lase (kot so ektodermalne displazije), prav tako igrajo vlogo pri razvoju izpadanja las po moškem vzorcu. Raziskovalci upajo, da bodo koščki sestavljanke, ki so jih odkrili, izboljšali razumevanje vzrokov za izpadanje las in tako omogočili zanesljivo napovedovanje tveganja in izboljšane strategije zdravljenja.
Novinar
