Si lahko predstavljaš vsakdan brez oblačil? Težko kajne?
Oblačila nam nudijo zaščito pred zunanjimi vplivi, a to še zdaleč ni vse. Z njimi izražamo svojo pripadnost, stališča ali pa celo življenjske nazore. O njih pa redko razmišljamo z vidika varovanja lastnega zdravja …
Več ni nujno boljše
V začetku zadnjega desetletja prejšnjega stoletja se je zaradi cenejše delovne sile in ohlapnih okoljskih zahtev večina proizvodnje tekstila iz Evrope in Severne Amerike pomaknila na Vzhod. Danes največje proizvajalke hitre mode so Kitajska, Indija, Indonezija, Turčija, Kambodža in Pakistan. Proizvodnja in potreba po oblačilih naraščata, z njima pa naraščajo tudi tekstilni odpadki. Tako danes nakupimo 60 % več kosov oblačil in jih zavržemo dvakrat hitreje, kot smo jih leta 2000.
Vpliv kemikalij v oblačilih na tvoje zdravje
Glede na to, da je tekstilna industrija ena največjih onesnaževalk okolja (po nekaterih podatkih takoj za vodilno naftno industrijo), je vprašanje o zdravstveni problematiki še kako na mestu. Ker imajo oblačila neposreden stik s tvojo kožo, ti lahko škodljive kemikalije, ki se uporabljajo pri izdelavi in obdelavi oblačil, povzročajo zdravstvene težave. Te se na površini kože največkrat kažejo v obliki izpuščajev ali srbečice, pri prehajanju skozi kožo pa negativno vplivajo tudi na notranje organe in hormonski sistem. Toksičen učinek kemikalij na tvoje telo se lahko odraža še z glavoboli, težavami s koncentracijo in učenjem ter težkim dihanjem.
Kaj lahko storiš?
Svetujemo ti, da oblačila preden jih prvič oblečeš, dobro opereš. Za nego oblačil izberi pralna sredstva, ki tvoje kože ne bodo dodatno dražila. Posegaj po naravnih materialih (bombaž, lan …) in se izogibaj oblačil v kričečih barvah. Razišči tudi alternativne možnosti (npr. oblačila iz druge roke, izmenjava s prijatelji ali pa izposoja), ki učinkovito prispevajo k zmanjševanju količine tekstilnih odpadkov.
Več o problematiki si lahko prebereš tudi na spletni strani Kabiné Šerinjon.
Ti je tematika vzbudila zanimanje? Si se o tem pripravljen povedati kaj več v raziskovalne namene magistrskega dela? Zelo vesela bom tvojega sporočila na moj e-mail naslov: pia.poljansek@gmail.com 🙂
Novinar
