Cene oblačil so se v zadnjem desetletju znižale, kar je pripeljalo do tega, da Evropejci kupujemo več oblačil, ki jih uporabljamo manj časa, in zato zavržemo več tekstila, kar obremenjuje okolje. Tekstilna industrija pa ima velik vpliv na rabo tal, emisije toplogrednih plinov in onesnaževanje vode. Pozornost Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov (ETZO), bo zato letos namenjena problematiki tekstilnih odpadkov in njihovemu zmanjševanju.
Evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO)
Tekstilni odpadki so iz mode je slogan letošnjega Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov (ETZO), ki se odvija med 19. in 27. novembrom. Ključno sporočilo letošnjega ETZO pa je ponovna uporaba tekstilnih izdelkov, h kateri spodbuja, da bi se zmanjšalo nastajanje tekstilnih odpadkov. V okviru ETZO je svoje akcije prijavilo 88 prijaviteljev, kar je rekordno število. Prvič so se aktivirala tudi tekstilna proizvodna podjetja. Akcije so osredotočene predvsem na zmanjšanje tekstilnih odpadkov z izmenjevalnicami in delavnicami večvrednostnega recikliranja, ter popravil oblačil in tekstilnih izdelkov. Nekatere izmed akcij se bodo potegovale za nagrade The European Week of Waste Reduction Rewards, ki jih podeljuje Evropska komisija.
Kaj lahko storimo sami?
Da bi dosegli spremembo razmišljanja k trajnostnim usmeritvam, mora korak v pravo smer narediti prav vsak izmed nas, saj moramo kot širša skupnost prepoznati, da hitra moda prispeva k veliki količini tekstilnih odpadkov. K njihovemu zmanjšanju lahko prispevamo tako, da tekstilne odpadke odvržemo v zabojnike za ločeno zbiranje tekstilnih odpadkov. S popravilom in ponovno uporabo pa lahko dosežemo to, da sploh ne nastanejo. Najboljši tekstilni odpadek je namreč tisti, ki sploh ne nastane.
Problematika tekstilnih odpadkov
Globalna tekstilna industrija letno povzroči 93 milijonov ton odpadkov, saj proizvede 150 milijard kosov oblačil. Tekstilni odpadki večinoma končajo na odlagališčih, sežigalnicah ali v zabojnikih za mešane komunalne odpadke. V teh zabojnikih so tekstilni odpadki, v letu 2019, predstavljali 8,9 % odpadkov, ki so bili v zabojnikih za mešane komunalne odpadke. To problematiko je prepoznala tudi Evropska unija, zato je Evropska komisija oblikovala strategijo za tekstil. Države članice morajo zato do leta 2025 uvesti posebne zabojnike za ločeno zbiranje tekstilnih odpadkov. Tekstilni odpadki so problematični tudi v Sloveniji, saj letno zavržemo 17.000 ton odpadnega tekstila. Projekt Obleka naredi človeka pa je pokazal, da si Slovenci premalo oblačil izposodimo ali jih kupimo iz druge roke, ter pogosto posegamo po oblačilih s krajšo življenjsko dobo in slabe kakovosti.
Junior novinar
