Še nisi obiskal Primarka? Čestitke. Verjetno si eden izmed redkih pri nas, ki ga (še) ni premamil ta velikan hitre mode. Če te je premamila norija in si kupil celo goro novih oblačil, si do zdaj verjetno že spoznal grdo resnico modne industrije.
Za hitro modo je značilna hitra proizvodnja oblačil (ne, a res?) in dobesedno kopiranje trendov visoke mode. Vsako leto je v trgovinah tudi po 10 različnih kolekcij. Oblačila se šivajo v revnih državah s poceni delovno silo.
Taka oblačila so slabe kakovosti in zato ne zdržijo dolgo. Težava pa se pojavi tudi pri potrošnikih. Ti hitro menjajo oblačila, jih nosijo le nekajkrat, potem pa odvržejo v smeti in kupijo nova. Gre za zaprt krog, ki ga moramo prebiti.
Počasna moda pa nasprotno zagovarja kupovanje manjšega števila oblačil, ki so bolj kakovostna. Zato tudi zdržijo dalj časa. Cilj ni imeti ogromne omare, ampak nekaj ključnih kosov, ki jih pogosto nosimo.
Hitra moda uničuje naš planet. Za rast bombaža se porablja ogromno vode in površin. Delavci šivajo v nečloveških pogojih in za plačo dobijo le drobiž. Bolj kakovostni kosi so mogoče res dražji, ampak zdržijo veliko dlje kot pa cenene majice, ki se razvlečejo že po prvem pranju.
Vsak posameznik lahko pri sebi naredi razliko. Cilj je v tem, da kupujemo manj in kakovostno. Rabljena oblačila so super, s prijateljicami si lahko izmenjate kose, ki jih ne nosite več. Predvsem pa poskrbi za svoja oblačila, da bodo dolgo zdržala.
Če te zanima več o vplivu hitre mode na okolje, ti priporočamo ogled dokumentarca Fashion’s Dirty Secrets, ki ga je posnela raziskovalna novinarka Stacey Dooley.
Urednica revije Študent
